afnica mala
|
Živjo oktoberke no, pa sem nazaj, skupaj z našim malim sončkom. Nazaj bom brala, ko bo malo več časa. Naj vam povem, da si lepšega scenarija ne bi mogla zamislit (vsaj v tem primeru). V četrtek zvečer sem začela krvaveti. Poklicala sem v porodnišnico kaj sedaj. Pa so rekli naj kar pridem se pokazat. Ob pol osmih zvečer smo šli. Po pregledu so ugotovili, da sem še čisto zaprta, krvavitev pa je posledica odstopanja posteljice. Ker sem bila itak naročena za CR so se odločili, da ga naredijo. Skupaj z možem sva šla v porodno, klistira ni bilo, britje- minimalno, ker sem se pred odhodom še malo potrudila sama pod tušem. Priklopili so naju na CTG- mala je bila še vedno ok, ampak tudi popadki so se začeli. Ne vem kako močni, ker jih to ni toliko zanimalo kot funkcije otročka. So bile pa že čisto zgoraj na 9 in na 8 min- jaz sem čutila kot otrdevanje trebuha. Glede na to, da sem tisti dan jedla, ampak kot bi vedela- čisto malo (burek in puding, pa še kakšno sadje), so se odločili, da naredijo poseg ob polnoči. Tako bi bila naša Neli rojena v petek, potem pa so spremenili odločitev na 23h. Tako sem ležala v porodni, z možem sva se šalila, oba ful dobre volje, ob 23h pa akcija. Peš sem šla v operacijsko, legla na stol, dobila masko in potem megla. Zbudila sem se že ob pol enih na oddelku. Mož je rekel, da so malo takoj po posegu očistili in jo potem pustili v njegovem varstvu za naslednjo dobro urco. (sestra ga je vprašala, če ima čas (valda, da ja) ). Ko so mene dokončno zašili so mi jo položili na prsa, ampak tega se spomim le to, da je bila ena temna glavica. Od pol enih so me šopali z inekcijami, dali piti vodo, res osebje enkratno. Zjutraj že tuš in še več injekcij. Potem pa so pripeljali mojo Neli. Dokončno ime je dobila šele v petek popoldan, ko je prišel očka na obisk. Jaz sem se ves čas počutila super, v soboto so me že prestavili iz intenzivne na oddelek- dali so mi dvoje različne protibolečinske tablete- ampak jih nisem rabila, ker bolečine so bile res minimalne. Edina slaba stran je dojenje. Mleka ni, potem pa sem dobila še vnetje prsi (sem imela že 2x pred nosečnostjo- pač tako je) , tako, da bo najina Neli zalivanček. Zdaj smo 2 dni doma, naša punca je pridna, včasih ji nagaja trebušček- jo malo zvija, pa kakšno urco ali dve na dan jokca (takrat sta mamica in očka čist boga, ker ne vesta kako naj ji pomagata, ostal čas pa pridno pančka, tako, da jo včasih čez dan kar zbudim in jo previjem, potem pa nahranim, ker bi čisto premalo pojedla. Čez dan imava zibko v dnevni sobi, da smo skupaj, da sliši vse zvoke, da ostane navajena na hrup, da lahko spi v hrupu in se ne preplaši, ponoči pa je pri nama v spalnici. In takrat je tema in tišina. Včeraj je prvič prišla babica, jutri pride spet, pobrati moje šive, pa še kaj. Popek še ni odpadel, tako da, kopanja še ne bo kmalu. Uglavnem samo še to vnetje rešimo, pa bomo super. Se vidi, da sva prvič starša Prejšnjo noč je imela v nosku muscko, pa še malo sluzi. In je ponoči jokala kakšne dobro uro, pa težko dihala, midva dva telebana pa ji nisva znala pomagat. Saj sva imela fiziološko, ampak nisva vedela koliko v nosnico in kako. Komaj sem čakala jutra, da sem klicala mojo sestro, kako spucat nosek. Zdaj čakava očija, je šel za svojega sončka kupit osvežilec zraka. No, sem se razpisala kaj ne? Pozdravčki od mamice male Neli
|