tea
|
Danes imam pa končno tudi jaz pregeld Tako bomo videli, ali je vse ok in bom lahko tudi v službi povedala, da me bodo nehali gnjaviti z raznimi seminarji in podobno. Slabo mi je ves čas grozno, komaj čakam da to mine, ker je resnično hudo. Ko že ravno govorimo o letih, jaz pašem bolj med "ta stare" - stara sem 33 in tole bo moj tretji otroček. Je pa res kar so rekle ostale - na otroka moraš biti pripravljen in to je različno, eni so lahko pri 18, drugi še 35 letih niso. Mene so pred prvim otrokom ves čas spraševali, ja kdaj bo pa kaj dojenček - pa sem jim ves čas odgovarjala, da naj me do 30 leta kar pri miru pustijo Potem me je pa kar naenkart prijelo in evo, zdaj grem v 3.krog Glede poroda pa takole - jaz sem obakrat rodila brez epiduralne in moram reči, da sploh ni bilo hudo. Ni prijetno in bolečina je, vendar minljiva in povsem znosna. Je bolečina, ki prinaša nekaj najlepšega in za vsak boleč popadek, si na koncu, ko dobiš bebiko v naročje, pošteno poplačan. Porod je treba vzeti kot nek naraven proces, se poskušati čimbolj sprostiti, poslušati samo sebe in delt stvari precej po intuiciji - ker nismo vsi enaki in ne pašejo vsem iste stvari. Je pa dobro sodelovat z medicinski osebjem, jih poslušat in od njihovih priporočil vzeti tisto, kar ti ustreza. Meni recimo pri prvem porodu sploh ni pasalo, da se me kdo dotika, ma kaka masaža neki, v drugo je bilo pa ravno nasprotno. Smo se pa tudi pri mojem drugem porodu smejali v porodni. In to že v fazi potiskanja. Mi babica reče:Tako zdaj se pa skoncentriraj in pritisni, kot bi šla kakat. Jaz pa v tistem, ko pritiskam, rečem - ja, ja, lahko je govort, ampak jaz ne znam z ritjo navzgor kakat. Ampak je potem kar šlo, še dvakrat smo potisnili in že smo imeli našega junaka. Tako da dekleta, kar brez strahov pred porodom. Tiste strašne porodne zgodbe pa rajši preslišite in si mislite, da pri vas pa ne bo tako hudo. Ker ogromno je v glavi!
|