*goldfish*
|
Evo mene! Končno! Ko si moraš celo življenje urejati na novo, malo traja, vendar optimizem, pogum in nenazadnje tudi moj Luka me vedno znova in znova pripreljejo do spoznanja, da vse kar sem naredila in za kar se borim je čisto v redu in prav. Zdaj je ravno 1 leto odkar sva z Lukom odšla od njegovega očeta. In bejbe, vse kar sem odnesla je bil avto in tiste obleke kar sva imela oblečeno. Nisva vedela kam, kako...službo sem imela preko študenta in komaj mesec dni sem jo imela. Kriza. Bilo je grozno, veliko nasilja, tako verbalnega in fizičnega je bilo med nama že dolgo pred odhodom in še po odhodu. Službo sem zgubila, v treh dneh sem se zopet zaposlila kot natakarica v lokalu. Zdaj hvala bogu, sem prebolela. Na novo uredila življenje, z Luko uživava, stike z očetom še vedno nimava urejenih. Luka ima neizmerno rad očeta in me jezi, da mu obljubi da pride ponj, potem pa ga ni. 1000X sva se že z očetom pogovarjala o tem, da tako to ne gre...ampak se mi zdi, da ta človek ne pozna čustva. Glede preživnine....mah kaj bi o tem. To je ena sama svinjarija v državi. Jezna sem, da imamo tak sistem. Doma z bratom in njegovo ženo se tudi ne razumemo. V bistu me mečeta iz lastne hiše. Kot da sem neki parazit, ki jih ogroža. Pa jih sploh ne, ker so čisto za sebe v lastnem stanovanju nad nami in nimamo čisto nič skupnega! A jaz in oni ne moremo živeti v isti hiše, ker tako to ne gre. Še dobro, da me v tem podpirata vsaj oče in mama. Zdaj pa....Z Lukom sva preživela lep dopust v Filip i Jakov, kupila sem nama nov avto,....skratka začela sem od začetka in zadovoljna sem sama s sabo. Zdaj še imam samo v načrtu zamenjave službe in stanovanje. Veliki načrti za majhne ljudi Luka je mali angelček. Ne boste verjela, kako vse lepo je to sprejel, in še zdaj sprejema. Je seveda razočaran in žalosten, ko ne pride očka ponj. In ravno včeraj mi je rekel, da ima srček strt. Pa sem ga vprašala kdo mu ga je zlomil. Pa je rekel, da ati in da ni več njegov prijatelj. Na pogovorni uri mi je vzgojiteljica rekla, da je zelo priden, vendar zelo radoveden. In pa da je edini v skupini, da reče besede oprosti, na zdravje, hvala in prosim. No, saj doma pa ni tak angelček, je včasih pravi hudiček in sprobava kako sem potrpežjiva. Babica ga pazi, ko delam popoldne in njo ne uboga nič. Kar je nič je nič. Ga pa razvaja in popusti mu vse. Veste, da sem se večkrat zmislila na vas. Koliko lepega smo včasih povedale o naših sončkih....Ja, lahko rečem, da je Luka bil vedno moj sonček v hladnem, mrzlem dnevu.
_____________________________
Vse bitke v katere se zapletemo se zgodijo zato, da nas nečesa naučijo - tudi tiste, ki jih zgubimo.
|