leda
|
Tole bo en vrinek občasne forumašice. Naša Ela je bila rojena na očitno rekorden dan na tej nitki; 18. septembra. Mela je 3.010 in 50 cm. Meni se sicer želje po popadkih niso uresničile, pač pa mi je spet odtekla voda. K sreči pa je imel dr. Cerar prav, ko je rekel, da so drugi porodi napram prvim mala malca (prosto po ledi). No, pa k zgodbi. Prejšno sredo sem, kot že nekaj večerov zapored, kot nasedel kit ležala na levem boku s svojo kriminalko. Okrog desetih se je ulilo in sem samo klicala mojga na fuzbal, naj spije sam en pir in pride domov, ker greva rodit. V porodnišnico sem prišla brez enga popadka in 2 prsta odprta…in se soočila z novo doktrino; čakamo 12 ur na popadke (pri ta prvi sem namreč takoj dobila umetne). Moža so poslali domov spat, mene pa priklopli v porodni na ctg in kao pustil spat…žal je bilo kar nekaj tistih, ki so izrjule svoje bolečine, tko da spanja ni bilo kaj dosti. Ob 10.00 sem že prepričevala zdravnico, da mi je res odtekla voda, pa čeprav zgleda da ni, ker je nazadnje kapljalo v sprejemni in ker je vse skupaj na (zelo boleč) otip zgledalo še čist nezrelo. Ko je z veliko težavo našla prenosen UZ, je res ugotovila, da plodovnice ni več, tako da me ni poslala domov, kot se mi je obetalo, ampak predrla ovoje (šlo je za visok razpok. Karkoli to pomeni). Potem je šlo ekpres. Od prvega popadka do prvega res bolečega sem še ležala na boku, potem pa sem prosila za masko in za dovoljenje, a vstanem. In btw tistim redkim, ki ste še dva v enim, res priporočam, da ne ležite. Sicer je ctg kazal čist po svoje in so me vsake tolk časa dal nazaj na postlo, da so preverl realno stanje tamale, ampak stoje je ful manj bolelo in odprla sem se en dva tri. Glih ko so popadki maski navkljub ratal spet nevdržni in sem začela obžalovat, da sem predvsem zarad ine may odklonila možnost epiduralne (čeprav sem se glih slučajno znašla na začetku akcije ravno v času uradnih ur anestezistov), mi je babica dala direkt v žilo eno zadevo, zarad katere sem se mogla uležt. Svet se je malo zavrtel in ravno ko sem si mislila, no, tkole pa lohk še nekaj ur, je rekla, no, zdajle bomo pa rodil. Trije popadki in mala je bila na mojem trebuhu, mož je prerezal popkovino in bili smo popolni. Tudi naprej ni šlo po znanem scenariju. Pri taprvi komaj da sem vedela da je zraven, tokrat pa sva s sosedo izmenjavali nemočne nasmeške ob 2 zjutraj, med trepljanjem dveh vreščečih ritk. Tko da hvala bogu, da v ljubljani že tešejo pograde zarad gužve in so ne-prvorodnice že drugi dan spuščal domov. Tako da sva bili že v soboto doma… Kjer so se pa začele druge fore, ampak o tem pa kasneje. leda
|