diamantina
|
Reckova, čestitke  Midva imava tudi načrte, in sicer za 30. 5. 2009. Zaprosil me je pa davnega leta 2005 na moj rojstni dan, bilo je nepozabno in še zdaj jočem, ko se spomnim na to. Ravno sem dopolnila 20 let, on jih je imel 26, skupja sva bila pa šele 4 mesece. Sedela sva zvečer na plaži, in se čisto slučajno pogovarjala o poroki (še jaz sama sem temo na to napeljala) - kakšno bi jaz rada nekoč imela -, pa sem rekla, da čisto majhno, samo v družinskem krogu, samo civilno, še celo obleko sem mu opisala (in moj okus se ni sprmenil), potem je pa rekel, da bi bil rad v teh sanjah in bi mi jih tudi z veseljem uresničil. Jaz sem v tistem trenutku vejretno bila rdeča kot kuhan rak (še dobro, da je bilo zvečer in je rahlo pihalo, ker je prav vrelo v meni). Potem me je prijel za roko, se obrnil čisto k meni, od ne vem kod vzel prstan in me tako lepo zaprosil - "Enostavno vem, da boš moja za vedno, zato zdaj ne boš rekla drugega, kot da." In jaz valda privolim, čisto sem bila iz sebe, skoraj sem pozabila dihat.
Res da sem bila še mlada in tako malo časa sva bila skupaj, ampak jaz sem od trenutka, ko sem ga že pred 10 leti (ko se je preselil blizu nas) prvič v življenju videla, vedela, da bo moje življenje na nek način prepleteno z njim. Res neverjetno.
Za datum sva rekla, da takrat, ko bom v abs (takrat sem bila začetek 2. letnika), no in letos sva se odločila za datum.
Za poroko zdaj ne ve nihče, razen ve čvekulje tule gor, zato pšššššššt  . Vsi povabljeni (starši, bratje, stari starši), bodo obveščeni teden dni prej (ker nočeva, da se kdo obremenjuje z darili, oblekami ... želiva si samo to, da bi z nama bili takrat samo tisti, ki jih nadvse ceniva).
Ok, malo sem nakladala, ampak me je reckova tako omehčala, da sem vam jo zaupala. Upam, da niste jezne. 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pripravlja...... no, da strnem zgodbo. V soboto greva na morje in pol je on imel včeraj neko finto, da mora nekaj na računalnik naredit sam in da jaz ne rabim bit zraven. Pa mi je bilo full sumljivo---ker ponavadi si res vse povema pa ok, sem mislila mu dam mir. In pol pa vidim danes na njegovem računu, da je plačal račun v full visoki vrednosti neki zlatarni. Skoraj me je kap. Saj vem približno kaj me čaka, ko sva se menila, če bi se poročila zdaj ko bomo trije...samo sem vseeno presenečena, ker nisem pričakovala. Zdaj pa se še morem delat kak teden kot da nič ne vem...... sej mi je smešno.....joj ta moj lubi. No, nekomu sem se mogla izpovedat, pa da vidimo kaj bo na morju. Ajde babe...se beremo še kaj do petka. Nadaljevanje zgodbe vam pa valda sporočim. Upam pa da je to zame, ne za katero drugo :) 
!midva bi se drgač pustila presenetit!!
se je pa prijel pri zadnjem sexu ko sva bla še koruznika(14dni pred poroko) 
) in to je to. Jaz bom najlepše darilo dobila majčkeno prej, februarja, ampak nič za to, bomo pa še enega uštimali 
