Zoja Miša
|
Moram povedadati, da sem vam včeraj napisala skoraj cel roman, pa mi je rač potem čisto lepo povedal, da miu je žal, ker tega ni mogel objaviti!Žal!?! jaz pa sem pihala ko , zaprla računalnik in globoko dihala. Pa bom danes, sedaj, ko je pikica sita in panča, moj pa je tudi še v mežavi deželi, vam napisala kaj več. Najprej na kratko moja porodna zgodba, ki vam jo obljubujem že ne vem kako dolgo. K sreči je zgodba kratka, ker je bil porod ekspresen. Kot veste sem itak dneve v bolnici preživljala in tako sem imela cel vikend že popadke, enkrat večje in pogostejše, drugič manjše, pa spet čisto nič. A v noči na poneeljek 11.8., sem se ob 4h zbudila zaradi zbadanja. Mislila, sem, da bo itak nehalo, kot ponavadi in se mi ni dlo še vstati. Ob petih pa le moram lulati in na wc-ju neham lulati, pa še kar nekaj teče...Počasi a zagotovo sem vedela, da mi oddteka voda. Pokličem babico, narediva ctg (ki ni imel posebnosti), a vseeno prinese klistir in reče, da se bova pripravili. Grem parkrat na wc, potem spakiram vse svoje stvari (vmes čutim rahle popadke), grem pod tuš in se selim na porodni oddelek. Z babico napiševa vso papirologijo, vmes predihavam popadke. Se greva pogledati in babica ugotovi, da je vse lepo pripravljeno. Pusti me samo za cca 10 minut. Hodim, pa mi nič ne paše, tako se uležem na posteljo. Babaic prinese že tekočino za umetne in reče, da bova še mojega počakali, da ne bo prehitro in ne bo mogel sodelovati. Res za 15 min pride moj in dodajo mi umetne popadke. Imela sem jih cca 8 močnih, pri katerih me je moj lepo masiral po križu, to mi je res pasalo. Potem v sobo prihrumijo, babica, doktor in še 2 sestri in začnemo pritiskati (ura je morala biti nekaj čez 8h) in tako pritisnem nekje 5 x (zraven priznam sem malo tulila, čeprav sem bila vedno prepričana, da ne bom, tudi med tega ne počnem), ampak kaj hočemo, tu sem bila v nekem drugem stadiju. In 8.35h, priveka na svet naša beba. Jokala sva od sreče tako jaz, kot moj. Res je to nepozabno doživetje! Moj je tudi popkovino prerezal! Doktor pa je slikal! Potem smo počivali v porodni sobi in čakala sem na šive. Kmalo po porodu sem rekla, da bi vse naredila še enkrat, če bi bilo treba. Meni je porod bil in bo ostal, kot prijetna izkušnja, ki te spremeni v tem smisu, da veš, da bi za to malo bitjece naredil vse! In res dobesedno vse!!!! No, pa sem jo napisala. Ni nič posebnega, a zame je neprecenljivo doživetje! Saj veste, dale ste to skozi. Vse ki pa še čakate - nikar naj vas ne bo strah poroda, je vse tako posebno, da dejansko bolečino pozabiš, v trenutku, ko zagledaš otročka, ki je tvoj in samo tvoj!!! Naj vam sedaj napišem še prigodo z našim vozičkom? Eh, bo predolgo trajalo, na kratko vam povem, da sem brez vozeka , oz.brez ogrodja (reklamacija zaradi pokajočih koles) in da so mi v Pikapolonico hoteli dati enega, ki ni primeren za našo pikico...ampak na koncu smo se dogovorili, da bomo za čas popravila našega ipak, do najkasneje jutri dobili nadomestno ogrodje za naš vozek. Tako da komaj čakam, ker do takrat nam ostane samo balkončkanje . Erin - svaka ti čast za takole odpustnico. Res si pridna! Tatly, žal mi je za tvojega očeta. Ampak moram ti povedati, da epileprični napadi sicer izgledajo grozno, ampak ljudje z tem čisto normalno živijo. En velik zate in za tvojega očeta! Arany čestitke! Grega pa super, si napisal tole zgodbo, vse je še toliko bolj ganljivo, ker smo jo slišale iz ust srečnega očka! Čestitke obema!!! Sedaj pa zopet jaz navalim z vprašanji. Najprej me zanima, ali lahko kaj naredim, ker moja princeska sedaj po vsakem obroku pri podiranju kupčka in tudi kasneje, ko jo položim v postlico malo bruhne, skozi usta in prav tako čez nos! Ali lahko kaj naredim???? In drugo, kaj delate z vašimi zakladki takrat, ko so malo budni? Jaz bi jo naraje skos po rokah nosila in se z njo pogovarjala in ji pokazala vse...ampak se bojim, da se bo razvadila, če jo bom skos nosila (pa da ne bo nasporazume, nič ne joka, če je le previta, sita in dokaj naspana) da se bo razvadila. Ampak v košari, kjer jo imava čez dan, jo pa tudi ne moram kar pustiti, da sama gleda okoli, ali kako?! Se mi zdi, da če to naredim, da je kar nekako zapostavljena in jaz imam slabo vest, če ta čas delam kaj drugega! Pomoč!!! In še tole, kdaj je primerno, da jo dam v gugalnik? Sicer ga niti še nimam, ampak me zanima, sploh, ko bo moj šel drug teden v službo (očetovski se mu izteka ) pa se mi zdi, da jo bom tako bolj imela na vidiku?! No, dovolj imam, a ne!? Se opravičujem za tako dolg post! Če ga ne boste prebrale o.k., no ni o.k., vsaj na vprašanja mi poskusite nekako odgovoriti! Prosim!!! Hvala in se beremo!
_____________________________
Vloga mamice je najlepša vloga na svetu... Kaja Lina 11.8.2008
|