ona
|
Ojla punce! Sem kar malo zabušavala,a sem mogla sama pri sebi razčistit veliko stvari,pa sem bila včerj in danes čisto iz sebe,včeraj zvečer mi je počilo,sem se fajn zjokala,moj me je tolažil in to mi največ pomeni sedaj v teh trenutkih....Saj sem vedla,da me bo slej ko prej zlomilo,samA sem si vlivala upanja,da mogoče pa bo vse ok,pa ni .... Torej,včeraj sem po nasvetu odvetnice in socialne lastnoročno šla dol po sina.najprej sva malo skupaj pohajala po obiju,pol sem pa kar domov zavila in mi je kmalu odprl vrata v avtu,čeprav imam centralno zaklepanje in to je bila taka norija,sin je kmalu dobil živčni zlom,stalno jokal in me rotil naj ga pustim pri očetu in skratka cela tragedija.Nekako sem ga pomirila in ga odpeljala gor,pod pogojem,da ga zvečer peljem nazaj in,da gre samo na obisk.No,ko je prišel sem je bil zelo nervozen,stalno pogledoval na uro,vmes je prišla k nam odvetnica se z njim pogovorit,pa socialna,obem je natvezil,da bo tukaj,ko so odšle je pa začel jokat,da gre nazaj k očetu.Potem je odvetnica sporočila bivšemu,da je tukaj in,da je vse ok.Bivši me je nonstop klical,javla se nisem.Potem ni blo kaj kot se javit in sem mu zabičala,da naj umiri otroka in mu pove,da naj bo tukaj.No,je pomagalo,sin je ratal ko rožica in se pomiril,čez eni dve uri ob 20 pa spet isto..pelji me nazaj,pelji me nazaj....Pokličem bivšega,da pridemo dol in se pogovorimo in se je s tem strinjal in se prav normalno pogovarjal z mano,saj sem mu rekal,da naj zavoljo otroka se začne pogovarjat z mano in,da vzpostaviva normalno stanje.No,ko sem mulca ob 21 pripeljala v Izolo,je bivši skočil name,da kaj si mislim,da sem ga ugrabila,da kaj ne vidim,da ga ima otrok rad,da nisem skrbela nikoli zanj,da ga ne maram.... Skratka nisem vedela več zase tisti moment.Ma kako me je prasec spet zajebal,cilj mu je bil,da mulca dam nazaj k njemu,da me bo lahko ****l naprej,sin pa je zraven njega kot on tolkel proti meni in kričal,da me sovraži,da me noče več nikoli videt....sem se samo usedla v avto in se najprej ustavila pol ure v Žusterni,ker nisem mogla vozit,me je tako lomilo,da sem mislila mojega poklicat,ma pol sem nekako pripeljala do doma....Kaj takega,da ena mama doživi,je nekaj najhujšega,pa vem,da nisem nič kriva,da sem zmeraj za vse skrbela in otroka imela rada Doma me je moj pričakal,pa tast in sta me tolažila kot sta mogla,da pač tako je,da je otrok pri očetu srečen in,da me ne spoštuje...in,da me prav vsi imajo za norca si tudi ne več dovolim.Danes nisem celo noč spala in samo jokala,zjutraj pa sem se odločila,da je prva moja družina,sin naj bo pri očetu,jaz sem naredila vse kar sem lahko,da se vrne,z silo ne bomo nič dosegli,še poslabšali in naj grejo stvrai po svoje kot bojo šle.Z glavo skozi zid ne morem.....Obvestila sem tudi sestro od bivšega in njej se je tudi utrgalo in sem ji lepo povedala,da dokler bodo vsi tam od njegove žlahte meli sina radi in mu podritvali,bo bil tam,sedaj pa njim prepuščam,naj naredijo kar lahko,jaz sem nemočna....Sestra je šla danes v šolo v Izoli,kjer se je zmenila,da sina ne bojo tja sprejeli in jim povedala celo štorjo,pa odvetnica bo še klicala ravnatelja ker bojo kazensko odgovorni,če ga sprejmejo tam v šolo,tako,da zdaj samo čakam kaj se bo dogajalo,sicer pa me niti nič več ne zanima.Če bo bivši rekel,da naj pride sem živet,ga ne bom vzela,dokler si sin sam tega ne bo želel in dokler ne bo gustilo.Zdej je pa zadosti,ne bo več noben tako balinal z mano in me mel za norca,če ga ne sprejmejo tja,pa naj se znajde in ga vozi v Sežano,boli me ... Saj mogoče se grdo sliši,samo vem,da z silo ne gre nič,naj zagusti,pol se bom "mogoče"pripravljena pogovarjat,ma še v to dvomim.Vem,da mi bo celo življenje to viselo nad glavo,ma ne morem več... Se vam oproščam,ker kar dolgovezim,samo itak veste vso zgodbo,tako,da nimam kaj skrivat... Drugače ste se pa tako razpisale,da ne vem kdaj vas bom prebrala,mogoče čez vikend,ker zdej imam oči prav na pecljih in ne vidim ure za it spat... Se beremo,hvala,ker mi stojite ob strani,čez celo mojo zgodbo
|