lepa posadka
|
Dober dan! Ve ste pa res hude...saj vas ne uspem prebrat...kaj šele, da bi kaj napisala. Ampak sedaj se pa paz'te...bo tako dolg post, da bom celo stran naklofala. Tortica je bila super. Noč malo manj...no, čist tako kot ponavadi...večkratno dojenje in proti jutru stokanje. Pa vseeno. Naša jutra so rpav simptična. Tomaž se zbudi prvi...okoli 7h in je potem še full priden v postelji pri meni. Potem prileze v posteljo še Mojca - tam okoli pol osme in ga veselo zabava, jaz pa z enim očesom dremuckam, z drugim pazim, po osmi pa prilezeta še ta velika dva. Tako smo malo prej šele pozajtrkovali, sedaj pa Tomaž spi prvo rundo. Jaz pa bi rada pospravila v teh dveh urah po hiši. Vsaj kopalnice. Majček - nočno odvajanje: moja izkušnja je bila pri vseh treh ista - nihče ni nehal sam od sebe. Ko sem šla nazaj v službo in sem vedela, da bom morala na službeno pot, sva začela odvajat. To pomeni, da sem kakšen dan šla tudi v drugo sobo spat, da je mož ponosil otročka, da je zaspal nazaj. Ko se odločiva za to, ima mož kar voljo...ker sicer sploh ne sliši, da dete joka, če sem jaz v postelji, hihihi. V enem tednu ali največ dveh, sva potem vse odvadla dojenja in od takrat so večinoma spali celo nič. No, vsaj dekleti. Ta velik pa je do dobrih štirih let rogovilil po postelji...še danes kdaj ponoči burno sanja. Samouspavanje: nekaj dni ste pisarile o tem. Jaz nisem nikoli razmišljala, da mora dete samo zaspat...sploh nisem vedela, da je to lahko problem... Sem dojenčke nosila v naročju, sploh pred dnevnimi počitki, da so zaspali... saj ni dolgo trajalo. No, ne vem... Danes ne vidim kakšnih hudih posledic zaradi tega. Danes znajo vsi sami zaspat...pa še danes rada tudi pri kom poležim, če me prosi. Ga ni slajšega od objema ta male, ko je že čisot umirjena in se k njej uležem, ko mislim, da že spi...pa ovije rokico okoli mojega vratu in trdno zaspi. Je pa res, da dava midva kmalu otroke v svoje sobice...ker mi paše, da je spalnica najina :-) Sedaj pa se skrivava po dnevni...pa ne vem kje še, hihi. Obračanje dojenčkov: Srečka...če za koga mislim, da se dovolj ukvarja s svojim otrokom, si to zagotovo ti. Le brez skrbi. Vsak ob svojem času. Kot je že ena napisala. Do polnega petega meseca si lahko še popolnoma brez skrbi. Če do takrat ne bo pokazala nobenega interesa za akcijo...potem pa povej P. Naš Tomaž je najstarejši v tej klapi, pa mu še tudi ni interesa. Mi pa sicer ni jasno kako je prišel danes s hrbta na trebuh, ker tega še ni nikoli naredil. So bili trije otroci zraven, so na tleh sestavljali puzzle, pa nihče ne prizna, da ga je obrnil... Bo že... Moški: No, midva bova počasi praznovala že 10.to obletnico pa bi lahko poznala že vse te moške fore in lastnosti...pa še kdaj pozabim in sem jezna, ko grem mimo polne banjice. Ja, Srečka - seveda se tudi mojemu zgodi. Če pa si brala kakšno podobno knjigo, kot je Ženske so z venere, moški pa z Marsa...potem jim ne moreš zamerit. Tako sem kar navajena, da ko skopam Tomaža, ko grem mimo moža, rečem: lahko, prosim, sprazniš banjico...to rečem že čisto avtomatsko...in potem ni problema. Ja, možakarjem je treba vse povedat. Jaz sem v prvih letih mislila, da če mu bom rekla, da si želim kdaj, da me preseneti s čim, da mi potem ne bo romantično. Pa ni res...on je vesel, ker ve kaj me bo razveselilo...jaz pa sem vedno vesela. Srečka - sprašuješ za kakšno moško dogodivščino: ena taka, ki se je pogosto spominjam je tale: ko sva selila moža (takrat še fanta) iz študenta, je bilo po 4 letih kar nekaj robe. On je sicer zadeve pakiral v svojo katrco, jaz pa sem nosila dol. In, ko sem se hotela prisest, da grem z njim v novo stanovanje, ni bilo na sprednjem sedežu prostora. Pa sem mu predlagala, da tiste knjige, ki so bile na mojem sedežu da na tla, pa bom še jaz sedela. Sicer me ej malo debelo pogledal, pa je rekel...OK. Medtem, ko sem tekla gor še nekaj iskat, je on vse poštimal. Bil je že večer in hitro sem skočila v avto. Potem pa on vžge, prižge luči in poskuša speljat...mene pa kap. Seveda, možek je dal knjige na tla...pa ne v avtu na tla...pred študentom, jih je postavil na tla???!!! Najprej me je kap, potem pa sva se režala še par let temu. Pakiranje: Jaz sem bolj te sorte, da v dveh urah vse spakiram. Se mi ne da obremenjevat vnaprej s tem. Imam pa recimo za daljši dopust en seznamček, ki ga potem samo kljukam. Mož je zadolžen za svoje cote, pa žar in morske potrebščine, bicikle in logistika v avtu je njegova...jaz pa vmes zabavam otroke. Kot smo že včeraj vse povedale...na koncu definitivno zmanjka časa, da bi se še jaz uredila. Pa, ker nisem perfekcionist...preživimo in pakiranje ponavadi ni travma. Jabolko...moja posadka je pridna. Ja, lahko jih pohvalim... Je pa res, da sem prišla pol ure za vami do malna :-)))) Pa kot smo se včeraj pogovarjale...eden brez drugega kar ne morejo...ko so skupaj, pa tudi ne morejo, da se ne bi špikali, pa dražili...pa še kaj...no, da ne pokvarim dobrega vtisa, hihi. Je pa BLaž zvečer, ko sva gledala slikice, hitel razlagat atiju...ja, s temle fantom sva tekla pa grapi dol itd, itd... Tudi tvoji fantini so zelo simpatični in prijetni. Si res lahko ponosna. Slike...bodo, ko pospravim. Kosilo: pražene gobice s česnom, peteršiljem in sirom, pečen krompirček v pečici in morda zraven še kakšen mesek..., solata sezonska :-))), sladoled Vreme: pri nas je bila mirna noč in vreme je tukaj še super :-)))) Evo - sem dovolj naklofala? Mejte se fajn. Še to: vse pomorščakinje, ki danes hitite...fajn se imejte...prvioščim fajn vreme.
|