CatJa
|
Da se še jaz malo javim na raport. Pogrešale me itak niste, a ne Smo imeli eno črno obdobje, pa upam, da je zdaj konec. Saj veste, ko ima hudič mlade, ..... Najprej mi je umrl dedi, naslednji dan sta šla mama in njen k babici, na poti domov jima je nekdo sekal ovinek nasproti, tako, da sta šla s ceste, pa je HB nastradal samo pleh, potem sva bla z Markom v bolnici zarad refluksa in davljenja, no čez en teden pa nam je neurje stolklo vse avte. Ampak res vse, mojga, od službenega, od njegove sestre, pa še od njenega moža. Za **** - direkt. Čez en teden smo nameravali it na morje, pa vsi brez avtov . Hvalabogu nam je potem moj oče posodil njihovga enoprostorca. Drugač tako ne vem, kam bi spravli vso našo kramo. Sem zarad tega dogodka doživela pravi mali šok - driska, bruhanje, dva dni mi je že tako zmanjkovalo mleka, da sem mislila, da bo konec z dojenjem. Pa ne zarad pleha, ampak lastne neumnosti -> kaj bi se v bistvu lahk zgodilo. Namreč, v kraju, kjer se je to zgodilo, imamo pisarno. In tako sem šla tisto dopoldne delat, v tem istem kraju pa živita svakinja in njen mož. Moj je šel s tamalima dvema k njima na obisk, kjer so skuhali tudi kosilo in me poklicali naj pridem jest. Po kosilu sem se poslovila, ker sem hotla še do konca nardit, kar sem imela, da bi bila čimprej doma. Sedem v avto, se odpeljem, pogledam v vzvratno ogledalo in vidim, da je nebo zadaj čist črno. In sem si rekla o-o, to bo pa še toča. Obrnem in peljem nazaj, parkiram pod nadstrešek, pokličem mojega, da sem spodaj in da bom počakala, da se zlije. V tistem pride še svak in svoj avto preparkira pod nadstrešek. Potem priteče ven še naš Jan, ki sem ga še vabila, naj sede k meni v avto, da bova skupaj počakala, da bo nevihta mimo. In HB oz. svaku, da naju je steral iz avta, češ, bomo počakali v hiši, ker se je niti minuto zatem zrušilo velikansko drevo, padlo na nadstrešek in vse naše avtomobile. Jaz sem bila tako šokirana, da sem lahk samo še zarjovela. Celo noč se mi je vrtela samo ta slika, kako tisto drevo pada in kako je moj mali miško še pred tem skakal po dvorišču. No, zdej je mimo, na morju smo se mal zrelaksirali, tak da bo. Drugače pa naš Mark pridno raste, se še vedno polno doji. Trenutno ima cca. 6,5 kg in 67 cm. Bomo pa natančno videli naslednji teden, ko imamo posvetovalnico in cepljenje. Aja, pa da ga še pohvalim; že dva tedna spi celo noč, se zbudi okoli sedme, se naje in spi naprej Mal sem brala za nazaj, uboga Katy oz. njena pupika Vem, kaj preživljata, tudi naš Mark je imel podobne težave. Vendar na srečo odkar sva prišla iz bolnice in se držimo ukrepov, ni bilo več zastojev dihanja. Poliva pa še vedno, a manj. Držim pesti, da bo tudi z Laro kmalu bolje
_____________________________
Niso časi slabi, temveč človek. John BEAUMONT
|