Anonimen
|
živjo julijke najprej čestitke vsem novim mamicam, vas je toliko da sploh nisem več sledila. bravo katyo pa je uspelo, mala princeska je le pokukala na svet naš luka sladko spančka, ponoči smo se dve uri nosili in kričali zaradi krčev, potem pa je revež spal 4 ure in pol skupaj, da nadoknadi težko noč je pa cukr, mamin lepotec, atijev ponos, obožujem ga. zelo lepo se doji, sicer se zbuja na slabi dve uri, kar je še težko za atija in mamico, ampak saj bomo ujeli ritem. če ga nič ne boli, pa tudi jokat ne zna še moja porodna zgodba: prejšni četrtek sem kot veste prišla iz porodnišnice, kjer sem bila 4 dni na opazovanju, saj sem prišla tja z lažnimi popadki, potem pa je nekaj nagajal lukijev srček, ki je na ctgu vztrajno padal tudi do do 60 utripov... v četrtek so me poslali domov, zvečer sem že spet imela lažne popadke naslednji dan, v petek sem imela prepoved rojevanja s strani bodočega očka, ker je imel nek super tuper piknik s sodelavci in sva se zmenila, da pač v petek ne bom rodila okoli 6 zvečer sem dobila štiri rahle zaporedne popadke na 4 minute, nato pa so kar začeli šopat na 2 minuti, eno uro in pol brez prestanka, dokler niso bili izmenjujoče na 1-2 minuti, ampak še vedno ne tako zelo boleči, da bi bila prepričana, da je to TO. Klicala sem našo Tinky, ji povedala, kaj se dogaja in ona me je dobesedno terala v porodnišnico, naj se ne zafrkavam Mene pa je bilo strašno strah, da je spet lažno kljub pogostosti in da kaj bodo rekli v P, če spet priletim tja z lažnimi popadki ker je tinky takooooooooooo vtrajala, sem le poklicala dragega, ki je imel cele pol ure nedosegljivo številko, ker je očitno zmanjkalo signala. sem se potem spomnila številko od njegovega šefa in kar njega poklicala, naj revež vendar le pride in me odpelje. Je tako priletel izza ovinka, da so gume cvilile in je skoraj podrsal našo novo fasado, ampak ok, sila je sila... potem sva se hitro spravila, jaz pa sem celo pot tuhtala, kakšna je možnost tako rednih, ampak lažnih popadkov. V P me priklopijo na CTG, črta ravna kot špaget, dogajanja nobenega, pogleda me zdravnica, še vedno odprta samo 1 cm kot že dva tedna do takrat. So me dali na oddelek, sestra ki me je tja peljala, pa mi je dala z vsem sarkazmom, ki ga premore vedet, da itak brezveze, da me ona spremlja na oddelek, ker že tako poznam pot (kao da sem tu vsak drugi teden ) potem je sestri na oddelku vpričo mene z zavijajočimi očmi razložila, da : " to je ona stara znanka, ki je spet prišla mal pogledat" in sta se malo posmejali na moj račun, ampak ej jima je vsaj služba manj smrdela. potem sem se zjokala kot dojenček mojemu, kako me bodo imeli grdo, popadki pa so se še vedno nadaljevali. čez nekaj minut sem dobila krvav izcedek, povedala sestri in mi je spet s posmehom povedala, da jajaj enkrat bo že nekaj, lahko v roku 24 ur, ampak da je itak verjetno od pregleda. potem okoli pol dvanajstih je mene začelo nabijat s popadki, konkretno, zelo boleče, na 2 minuti, pa sem hodila gor in dol in nisem upala povedat sestri, pa še cel čas sem imela krvav izcedek. ko se mi je zdelo, da bi pa le bil čas, sem jo šla prosit, če me lahko da na CTG, ampak sem morala počakat, da je reva utrujena skuhala in spila kavico, ker priklop na CTG vzame ful energije. potem sem bila priklopljena, črta spet ravna (zakaj hudiča sploh imajo CTG za merjenje popadkov) in me je sestra "prijazno" opomnila, da so popadki lažni, dokler nisem ponorela, da mene prav en drek briga njihov ctg, da imam jaz hude popadke in da naj me vzame resno, pa je odgovorila: nono, nekam hudi že niso popadki, saj jih sploh ne predihavate. ko bodo pravi, boste žeee vedli. potem pa je zadnje 5 minut začek srček mojega lukija naglo padat in zato se je odločla, da me pošlje dol v porodno, da preverijo kaj je s srčkom, ampak da je itak sigurna, da bom čez 5 minut nazaj. dol me je sprejela ona sestra od prej, ta zoprna in me blagovolila pregledat, kjer ji je zaprlo usta, ko je pogruntala, da sem 7 cm odprta in da je skrajni čas, da predremo vodo, KI JE BILA ŽE ZELENA!!!!! So me peljali notri, CTG je bil tako slab, srček je padal, nisem smela menjat položaja, skoz so spremljali... je prišel moj fant in mi ful pomagal med popadki. v 20 minutah sem bila že na 9 cm, potem pa so se začeli ta huuuuudi popadki, ko vsaj vse vemo, kako zelo bolijo čez nekaj časa je bilo 10 cm in sem dobila dovoljenje potiskat. ni in ni mi šlo, pihala sem v glavo, da sem bila že vijolična, ampak nisem imela več moči, zaradi bolečin. potem smo spet predihavali popadke in čez 20 minut sem spet dobila dovoljenje, da spet potiskam, ampak spet ni in ni šlo, dragi me je bodril, pomagal, jaz pa nisem in nisem znala prav potisnit. potem mi je zmanjkalo mojih popadkov in so mi dali umetne, poklicali še dve babici in so me vse tri raztegnile kolikor je šlo, umetni popadki pa so naredili svoje in lukec je bil v kratkem zunaj. bila sem raztrgana, normalno, zdravnica me je zašila, dobila sem en zunanji in ene 5 notranjih šivov, ampak se že lepo celi. naš luka je dobil oceno 9,10,10 in je prelep fantek. ima poležana stopala, velik hematom na glavi zaradi butanja v medenico med porodom, tretji dan je dobil tudi hudo zlatenico in je bil tri dni pod lučko in na infuziji, mamica pa je hodila dol dojit in stiskat mleko, da na koncu nisem več vedela kako še fizično zdržim brez spanca. bolelo me je tudi, ker sem imela vse sveže pošivano, polno hemeroidov od potiskanja, dol pa sem sedela po 6-7 ur dnevno na trdih stolih in dojila in stiskala. v glavnem, moj porod je bil lepa izkušnja, čeprav meni zelo boleča, dnevi zatem pa zelo žalostni, ko sem gledala pikeca pod lučko, prepikanega, na infuziji, s pokritimi očkami in ušeski in sem dva dni jokala od jutra do večera... smo pa zdaj doma, ta hudo je pozabljeno, naš fant je cukr in vse bo še super, samo da ujamemo ritem upam, da se vam da prebrat tole klobaso, ampak čas je treba izkoristit, ker bog ve kdaj bo spet možnost pisat sem gor
|