bobika
|
Pozdravljene! Pri nas je tudi situacija takšna, da se samo po rokah nosimo in samo tako spimo. Hvala bogu za pouch, ki mi pride zelo prav, saj bi mi drugače že roke odpadle. Kaj uporablja še katere kakšno nosilko (pouch, sling, ruto, štorkljo,...)? Jaz sedaj pišem z Anžetom v pouchu, saj le tako spi. Ker pa kaj bolj konkretnega ne morem delati zraven lahko tukaj z vami klepatam Če se katera spomni, sem včeraj potožila, da Anže kašlja in ima zabasan nosek. Smo šli popoldan k p in še dobro da smo šli, saj ima začetek angine. Dobil je antibiotik (ospen) na 8h. V svojem kratkem življenju je to njegov 4 antibiotik. Le 20 dni je bil brez ab . Bošček moj. Sedaj pa so se ponovno pojavili krči in driskica. Pa komaj smo malo umirili zadevo. Poleg tega se še sedaj ni kopal in patronažna mu pride pogosto lapizirati popek, da se bi čimprej posušil Imel je tako močno popkovnico, da mu je komaj pri 3t odpadla. Ostal pa je štrcelj,ki ga je potrebno nekako zatretreti. Tudi naša Manca je danes zadnji dan v vrtcu in potem bo do septembra doma. Me je kar strah kako bom z obema. Saj je zelo živahna in nagajiva, Anže pa tudi potrebuje veliko mojega časa. ****: jaz sem tudi naročila tako opevane avstrijske kapljice in so tudi enake kot sabsimplex, le pri teh je doziranje boljše. Malenkost so mu menda le pomagale, da se lahko sprda, pa še te so začele delovati po nekaj dnevih. Zgleda da ima tvoj fantek zelo podoben ritem in težave kot naš. Naty in Katy: ker od začetka nisem ravno redno brala tega foruma ne vem ravno kakšna je vajina porodna zgodba. Se pa sama počutim prav tako kot vidve. Tudi pri meni so se štele sekunde, da je naš fantek preživel. In ravna tako me nekje v podzavesti grize in z dneva v dan me prešine misel, kaj bi se lahko zgodilo. Do sedaj tudi sama nisem zbrala tega poguma, da bi napisala svojo porodno zgodbo. Pa me nekako žene k temu, da jo napišem. Na začetku sem po vsej verjetnosti tudi zaradi tega imela kar malo depresije. Srečna sem, da je ob meni. Upam, da bo čez čas ta občutek zbledel, čeprav pozabile ne bomo nikoli. Že zaradi tega sem se jaz odločila, da imam dva otroka dovolj. Saj že pri prvi sem preživljala težke ure med nosečnostjo in po rojstvu, sedaj pa pravtako. Tako, naš Anže se je zbudil in sedaj nekaj hoče od mene lep dan
|