|
RE: prosim pomoč z vašim mnenjem, nujno, ker ... 3.6.2008 7:19:54
|
|
|
|
Anonimen
|
Gorenc, ko vidim, da me ravno nekaj hvališ. Včasih sem imela glede varanja zelo črno-belo predstavo, fuj in fej in pakiranje kovčkov , tako kot veliko žensk in moških misli, dokler se jim to ne zgodi. No, potem pa se je to zgodilo en par mojih kolegom in kolegicam, so bili na eni ali drugi strani, in vsi, razen enega so še skupaj. Za nobenega/nobeno pa ne morem rečt, da je totalna svinja, prasec ali ****, ker je varal/a. Ker jih poznam in so kljub temu fajn ljudje. Samo nekje po poti se je v zvezi zalomilo, niso se več našli v partnerju/ci, s tistim novim/o, pa naj se je šlo za chat ali kavico s sodelavcem, so se bolje počutili kot doma. In vsi so še vedno imeli radi partnerja/ko. Ampak, ne vem, zgleda, da so doma imeli v tistem trenutku samo kreganje, iskanje napak v partnerju, spodbude, lepih besed (z obeh strani) pa ni bilo. In potem si lahko predstavljam, da ta tretji z lepimi besedami hitro pričara eno iluzijo sprejetosti in ljubljenosti. Saj navsezadnje vsi težimo k temu, da nas ima nekdo rad. Pa čeprav to ni res, a ne. Je iluzija. No, pri vseh teh parih, razen pri enem, so zadeve poštimali bolj ali manj tako, kot je opisal Gorenc. In na moje presenečenje sedaj bolje funkcionirajo kot rej, mogoče ker se ravno zaradi tega zavedajo, kako hitro pride do rutine in samozadostnosti, samoumevnsti. Čeprav po drugi strani, nam je mogoče vse to lahko v opozorilo, da če ima nekdo dovolj časa, da razmišlja o svojih romantičnih čustvih do enega na nekem forumu ali o sodelavcu ali komerkoli že, potem lahko premore tudi toliko časa, da začne namesto o tem razmišljati o partnerju in krizi, ki očitno je in to globoka, pa da skuša rešiti, kar se rešiti da, preden bo prepozno. Kar se tiče T. in J., pa sta res en special case . Namreč, po moje je T. že leta in leta, tudi s posti tukaj, sam pri sebi opravičeval dejanje, ki ga je nameraval storiti, tudi s svojim razmišljanjem o osebni svobodi, ki pa močno posega v svobodo drugega, ampak to njemu itak ni važno. Samo ni niti tolk deca, da bi priznal, da mu za čustva in življenje drugih ni mar. Ne razumem te logike, ne razumem, kako J. to prenaša, ampak OK, če mislita, da sta srečna, tudi prav.
< Sporočilo je popravil Ankica -- 3.6.2008 7:24:16 >
|
|
|