muki1
|
Sem kar debelo gledala, na kateri strani smo to. Je bil pa vesel vikend tu gor. Jaz pa sploh nisem prižigala računalnika, tako smo bili terenski, zdaj sem skočila pogledat cene teh mini hišic, ki jih prodajajo v Baby centru in evo mene, nisem mogla, da ne bi pogledala, kaj se dogaja na oktobru. Za nami je res pester in prekrasen vikend. Dobro, da ni vsak takšen, ker bi se mi še zmešalo od ugodja . V petek smo šli v nabavo po trgovinah in nato na obisk k enim prijateljem, kjer smo se zadržali do večera, tak da smo šli domov samo še spat. Včeraj smo dopoldan noreli po stanovanju in čistili, sem naredila generalko v spalnici, vključno z zavesami in prahom za omarami, spucala otroško sobo, ki je bila taka, da bi jo najraje zaklenila in zabila z deskami, pomila po tleh, posesala. Potem smo pa pripravili nared za piknik in otvorili sezono. So prišli k nam prijatelji in je bilo zabave za staro in mlado. Otroci so se igrali in se res super razumejo, so bili na trenutke kot da jih ni. Neža in prijateljica sta nam veselo kuhali v pesku, fantek je tekal naokrog z našo Dino, vmes smo šli še na sprehod, Iva je najmlajšav tej druščini in je bila malo partibrejkerca, ampak vseeno se je prav prijetno zabavala z ostalimi tremi mušketirji, mi ta stari pa smo posedali na terasi, se nastavljali sončku, jedli in pili, ter predli od ugodja. Tema je prilezla prehitro. Punci sta popadali v spanje, midva sva pa še malo nadaljevala zabavo . Danes pa smo vstali že zelo zgodaj in po hitrem postopku pozajtrkovali, nato pa smo ga pa pihnili s kolesi v MS na kavo k tašči in tastu, kjer so nas zadržali še na kosilu. Po kosilu, pa smo se malo zaj. in šli domov v največji vročini. Na srečo sem punci in sebe prav dobro nahauškala preden smo šli od doma, da nasni sonček opekel, mož pa itak pameten, se ne rabi mazat, je pa res, da on nikoli ni rdeč ko paradajz . Na poti domov nas je torej grel-milo rečeno, sonček, od povsod je dišalo po pohanem piceku, ki je zgleda paradna nedeljska jed poleg govedine s hrenom . Pika na i pa je bil zven harmonike, ki je prihajal iz oštarije, mimo katere smo se peljali in prve note pesmi V dolini tihi. Ta mi je res tako zelo pri srcu, da mi že v drugih okoliščinah privabi solze v oči, na tak lušten dan, ob od pohanja razdraženih nosnicah, upehani in od sonca razžarjeni , pa se mi je še bolj kot ponavadi zarezala v uho. Mah, čudne mam, vem, ampak na srečo nisem edina. Enostavno v teh naših kolesarskih izletih tako uživam, da tega ni za opisat. Občudujemo pokrajino, gledam jo z čisto drugimi očmi, kot ko drvimo vsak dan mimo z avtomobilom. Nisem nek športnik, ampak to mi pa prav ustreza, da lahko na riti sedim, pa še vseeno malo zašvicam in zgubim kakšno kalorijo. Ma, prav drugačne volje sem, ko gremo na takšen izlet, res. Polna energije sem, sproščena in slaba volja kot da je ni. Ne morem verjeti, da človek res tako malo rabi, da se počuti čisto drugače. Domov smo prišli torej preznojeni, dobre volje, punci sta oddrnjohali v svojem Hamaxu, tak da smo bili pripravljeni na naslednji podvig. Ata in mama sta se stuširala, pa smo spet šibali na zmenek s prijatelji. Domov smo se prišli spet samo umit in zdaj sem jih spokala spat, ker so vsi trije bili že tečni. Ja, jutri pa nov dan, in sončen bo, komaj že čakam . Grem še malo pokomentirat.
_____________________________
Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.
|