DaisyE
|
No lepo pozdravljene. Še diham. Arnejči, lej me, kaj delam od sreče... Taka bo pa jutri tvoja mala sreča... Pol boš pa . Moram se ti strašansko zahvalit, da si nam povedala za tiste reševe hrvaške praktikante, da me ni zjutraj kap sunila na licu mesta. Sva bla hitra, ob pol osmih sva bla že tam. Ene deset do je prišel Čedo (meni se ta dečko vedno bolj dopade) in je prav fejst zgledu v civilnih oblekah. No ja, mogoče je do tega razmišljanja prišlo samo zato, ker nas je mismis včeraj tako nakurila. Naju je spustil v čakalnico in kmalu za tem sta uletela tista dva arnejina praktikanta, s tem, da sta naju samo pozdravila in zgasnila v ordinacijo. Sem se kar križat začela. Nato je prišel še Reško, fit kot vedno in kmalu zatem naju je poklical not, našga steral na lepše, mene pa na mizo. Moram povedat, da sem se spet v tisto simpatično zeleno jopco oblekla, ampak me je Reš kar pokomandiral, da jo moram slečt, ker mi bo drugače vroče. O ti hudiča. Pridem not, se razkomotim na mizo, dečko praktikant je ostal pri Čedotu, gospa praktikantka se pa nič ni obirala in je bla kar zraven mene v sobi in je suvereno stopala mimo mojih razširjenih nog, ter se obnašala, kot da nisem živo bitje. Reško nato začne pripravljat, ji vmes razlaga, katero luč mora prižgat in zakaj, kaže ji mašinerijo in meni začnejo malo klikerji v glavi delat. Ozrem se v njega z nabolj zaskrbljenim možnim pogledom pod soncem in vljudno vprašam s tresočim glasom: "Pa saj mi boste vi punkcijo delali, a ne?" No on se začne režat: "A to vas skrbi? No gospa je dobra zdravnica." Ok, spet en od njegovih nedoločenih odgovorov, ampak me je malo pomiril. Nakar, o ti strela, se gospa hrvaška zdravnica vsede pred moje noge bose... Tako je, prav ste prebrale. Reš me je žrtvoval v znanstvene namene! In to glih mene, ki mi je Karmen zadnjič razlagala, kako je eni drugi gospe enkrat pri Rešu ena učeča se dohterca delala punkcijo in jo fino zmasakerirala . Ampak kaj si čmo pomagat, ko smo enkrat noge narazen dale. Ni blo druge, kakor vztrajat. Hvalila sem boga in mojo modrost, da sem preventivno vzela dva nalgesina eno uro prej. Pol je pa začela. Reško tako fajn piči, da samo takrat zaboli, ko ga predre, ona si je pa čas vzela in jih prav počasi žokala, vmes sem pa Reševe komentarje poslušala, ne predaleč, ne tja, pazite, a ste pospravli iglo? A mi lahko prosim prizaneseta? Ni blo fajn. Še zdaj mi pridejo solze u oči, ko se spomnim. Pa saj ni tako strašno bolelo, ampak Reško res ve kaj dela, ona mi pa ni bla všeč. Pa sploh me ni noben vprašal, če lahko. Saj če bi me vprašal, itak ne bi upala rečt ne. No, ko je spunktirala tiste ta velike, se je hotla pa še tamalih lotit, ampak je Reško rekel, da te bo pa kar on. Sem bila tako vesela, ko naša arnejča danes, ko je zvedela, da jo v Postojni malček čaka. In sem celo rekla dohterci, dobro vam je išlo. Saj veste, ko se človek uči, vsaka pohvala prav pride. Ona pa nič. Kot da ne obstajam. Še pogledala me ni. Oz. me je, ampak je očitno mislila, da me je bog tako sestavu, da imam glavo tam, ker je drugače zunanji del reproduktivnih organov. Pol smo dost hitro zaključili, vsekakor še preden je naš prišel nazaj. Pridelanih mam sedem komadov, kar je boljše od pričakovanega - v najboljšem primeru sem jih pričakovala šest. Pri Čedotu sem si spet sfehtala LA-hatching, pa še Reško me je pohvalil, da je treba to fehtat (očitno sem se mu malo smilila) in nasploh me je na koncu tako bučno pohvalil, kako sem se fejst držala, da sem se kar vprašala, če mi je una dohterca vse jajčnike zmasakerirala, da je tako navdušen nad mano. Sem krvavela in še zdaj krvavim (prej nikol), ampak bomo preživeli. Boli zdaj ne silno, verjetno še nalgesin drži, al pa pač ne bo več bolelo. Plavalce smo našli, ET je pa v ponedeljek. Je Čedo vprašal, če bi rajš čez pet dni (predstavljajte si mojo osuplost ob možnosti izbire), pol sem mu pa povedala, da nama do petega dne večina embrijev škripne, je pa rekel, da bomo pa rajš tretji dan. Kar mi je ok. Mislim, da še nisem pripravljena brez ostat. Aja pa še to sem pozabila povedat, prva stvar, ki jo je Reško dohterci povedal je bila, da sem predebela in da je to vrlo loše. Če ne bi bla jaz, bi se mogoče še sekirala. Sem bla dolga, saj vem, ampak enmu sem mogla pojamrat. Dajamaja, ti pa črne misli na stran. A reškota si že klicala? Grem gledat na seznam.
_____________________________
God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.
|