tehnofil
|
IZVIRNO SPOROČILO: matovilcica Če dobro pomislim, o razlogih zakaj sploh zamerimo. V bistvu je tu en sam razlog. Ker smo človeka postavili na piedestal. Bolj razumem to kot: Sebe smo postavili na pediestal, da nam nihče ne sme nič narediti. Prvo moramo mi sestopiti dol, spoznati, da nismo tako pomembni, da se svet ne vrti zaradi nas t.j. da se ljudje obnašajo do nas zaradi sebe in ne zaradi nas. IZVIRNO SPOROČILO: matovilcica in ga sprejet takega kot je.... razgaljenega, podobnega meni. Vse vojne, vsi sovražniki v vseh propagandah so prvo razčlovečeni. Zato so tudi lahko delali grozodejstva, ker so človeka prvo razčlovečili. In nekoga, ki ni človek, ki ni ENAK KOT TI, je lahko sovražiti. Zelo lepo povedano. Podobnega meni. Enako ranljivega, s slabostmi, nagnjenji,.... Seveda ne pomeni odobravati dejanja. Pomeni dobiti mora človeško podobo. On, ne njegova dejanja. IZVIRNO SPOROČILO: matovilcica kako "nehat zalivat in negovat"? To pa je problem. Ne nerešljiv. Problem je v tem, ker je večplastno. Iz plasti našega doživljanja, iz plasti naše samopodobe in iz plasti zunanjih vplivov. 1. Vsako čustveno močno doživetje pusti močan vtis. (Ljudje, zlasti ženske, pomnijo po občutenju in ne po dejanskem stanju. Kolikokrat moja žena reče: Ti si rekel (ali ta je rekel) to in to. In pove nekaj čisto drugega, kar je rekel. Pove s svojimi besedami tisto, kar je takrat občutila, pa čeprav nihče tega ni rekel v tem smislu ampak v popolnoma drugem. Torej zapomnijo si občutek in nato iz občutka razvijejo besede, dejanja. Kakorkoli že,) močnejši kot je vtis, bolj smo pod njegovim vplivom in dalj časa. Zato mora za vsako odpuščanje preteči tudi nekja časa. Torej potrebno je opraviti s tem doživljanjem. 2. Plast naše samopodobe tudi prispeva k temu, kako bomo dejanje sprejeli, kako bomo ravnali in kako sebe vidimo v življenju. Že se vidimo vedno kot žrtev, potem nam zna zamera tudi v neki meri ugajati, saj takšni ustrezamo svoji samopodobi. Če se vidimo drugače, kot zrelega, odraslega sposobnega premagovati ovire, potem je tudi naša motivacija za odpuščanje večja. In še bi lahko opisovali. 3. Plast zunanjih vplivov je sestvaljena iz vplivov 3a. zunanjega fizičnega sveta in iz vplivov duhovnega sveta. Fizični svet je tako kot prejšnji dve plasti človeku lažje obvladljiv, saj imamo sposobnost razumeti, sledijo si vzroki in posledice, stvari so takorekoč lahko jasne večini. To so okolica, navade, .... 3b. Potem pa je tu vpliv duhovnega sveta, s katerim pa ima človek največ problemov, čeprav so stvari lahko takorekoč enako vidne. Podoba: Nekdo hodi po travi. In jamra, da ga bode in praska in da ne ve od česa. Drug pa vidi, da je na poti trnje in mu govori, trnje je ki te praska. Ampak on trnje ne vidi, vidi samo stezo in mu pravi nehi govorit neumnosti. Ampak njega vseeno bode in praska. Samo ker ne zaznava z vidom, ne sprejema dejstva, da ga bode trnje. Torej stvari so vidne, če smo jih pripravljeni zaznavati s čutili, ki so nam na razpolago, pa čeprav eno od čutil ne zaznava ničesar. Z zaznavanje duhovnega sveta pa je zaznavanje toliko bolj subtilno. Vendar kaj kmalu se človek nauči "videti"-razbrati, iz vzrokov in posledic, podpis. Zaradi svoje omejenosti zaznavanja duhovnega je človek, bolj kot nič ne vidi, bolj podvržen vplivom. Saj če bi videl trnje bi že zdavnaj nehal hoditi, ker pa ga ne vidi, hodi in hodi še naprej. Torej Zamera, neodpuščanje, jeza, maščevanje so podpis določenega duha, ki ga RKC jasno imenuje. V njegovem interesu je, da človek trpi. Na kakršenkoli način. In vpliva na vse, na kar le more. Na mene, tebe, vse. Ne more me sicer prijeti za roko in prisiliti, lahko pa deluje na načine, ki jih človek sprejema, kot da so to njegovi lastni. S prišepetevanjame vpliva na misli. In vpliva s strahom. To sta najpogostejša vpliva. Torej vzpodbuja razmišljanje in podoživljanje dogodka, vspodbuja zamero, .... In to je potrebno znati zaznati, potrebno se je temu zavestno odpovedovati (normalni ljudje bi temu rekli odgnati misli - in res je tako, ker to niso tvoje misli, samo predstavljajo se kot take). Razločevanje duhov je pri tem edino učinkovito. Misli imajo lahko tri izvore. Prvi izvor smo mi. Prihajajo od nas. So naše misli. Drugi izvor Sv.Duh. Prihajajo od Boga, nažalost največkrat zelo tiho, nežno, kot blagi pomisleki. In tretji izvor je Hudi Duh. Od tam prihajajo navadno z velikim pompom, podkrepljeni s pritisi na občutke ki v nas vzbujajo žalost, užaljenost,.... Zato moliti. Zato prositi Boga. Ker v boju z Duhom smo precej nemočni. Če ne bi Gospodova roka stala nad nami, bi nas Hudi v trenutku UNIČIL. To je njegov edini cilj in k njemu teži kolikor se le da, pa čeprav vsaj malo. In ne odneha kar tako. Ko ga razkrinkaš, in to ga na začetku lahko, ker je glasen, potem se začne prikrivati. Vsa njegova prišepetovanja so podkrepljena z zaključki, da je to kot nekaj dobrega, A VEDNO, VEDNO vodijo v popolnoma nasprotno stran. Tu pa nam pomagajo tudi naše pretekle izkušnje z njim. Po sadovih spoznamo, od kje je bil izvor. Mt 7,16 Po njihovih sadovih jih boste spoznali. Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata? Takó vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe. Dobro drevo ne more roditi slabih sadov in slabo ne dobrih. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali.« Ne citiram SP zato, da bi vas silil brati. Citiram zato, da bi spoznali, da ima pravi pomen.
< Sporočilo je popravil tehnofil -- 18.3.2008 15:40:25 >
|