JABOLKO3
|
Hoj! Naš angelček je tako priden, da sem že uspela preleteti dogajanje v minulem tednu. Najprej čestitke vsem mamicam in otročičkom, ki so v tem času pokukali na svet: Simvir za Tevža, Minicca za Mateja, Big mamma za Jerneja, Bela vrtnica za Zaro, Tejcha za Ajšo, Malamalinca za Kajo, Sirenetta za Mihaela, Sandrin za Blaža, Tasyo za Lano, Jelcy za Patrika in Roberta za sinčka! Zdaj je pa res seznam aprilčic vse krajši, sicer se pa tudi april počasi izteka. Sem razmišljala, ali vam čem napisat, kaj se mi je dogajalo minuli teden ali raje ne, pa sem se odločila, da vseeno malo napišem, pa če katera hoče, lahko prebere. Torej, kot veste, sem prišla 17. zjutraj na pregled in glej ga zlomka - mulo obrnjen z glavo navzdol. Sem kar skočila s tiste mize - gremo rodit! Blejčeva se je smejala in se strinjala, da je najbolje, da izkoristimo priliko. V porodni so mi predrli mehurje in dali blage umetne popadke, da se je stvar počasi začela odvijat v pravo smer. Nato so mi dodajali popadke in okrog 5h popoldne so se začeli ta pravi, a sem jih dokaj z lahkoto predihavala do okrog pol 7h, ko sem bila že popolnoma odprta, a je bila težava v tem, da se glavica ni spustila v medenico. Poskušala sem pritiskat v stoje, pa v leže, pa dve babici sta me 'mučili' od zunaj in odznotraj, vse skupaj kakšno uro, nakar me je pogledala Blejčeva in ugotovila, da ne bo šlo. So me na hitro pripravili za CR in sem že spala. Ker sem imela placento spredaj spodaj, so mi jo med posegom morali prerezati, zato sem izgubila veliko krvi, na kar se še maternica ni krčila in sem krvavela tudi iz rezne ploskve - vse so uspeli porihtat. Po posegu sem dobila transfuzijo, ko pa je bila te konec, mi je drastično upadel krvni tlak in so z UZ pogledali trebuh in ugotovili, da je poln krvi - pa sem šla še enkrat v operacijsko, da so poiskali krvavitev in jo ustavili, a sem vse skupaj izgubila dobre 3 litre krvi. Potem so me pa nalivali z raznimi fuzijami do jutra, ko sem sploh toliko prišla k sebi, da so mi povedali, kaj se je dogajalo in da sem prvič videla malega. Potem sem pa od vsega hudega dobila še preklampsijo - vsa sem otekla, pritisk v višave, enako proteini v urinu. Tako da sem bila 4 dni na intenzivni polna cevk, drenaž, katetrov... In danes sem doma, skačem naokoli, polno dojim (kar ni hec pri taki otrokovi kilaži) in vse to jemljem, da sem pač imela nekaj smole pri vsem skupaj. Še vedno sem precej otečena, rana me še občasno boli, tako da rabim še kakšen teden počitka, potem pa akcija - kje se bomo najprej dobile z vozički? Pa lahko noč vsem!
|