Skabi
|
jaz sem spet nazaj! na hitro sem preletela, kar ste naklofale in se zjokala ob vaših čestitkah tukaj in sms. Hvala punce!!!!! Za tiste, ki še čakate porod (pa zakaj ste tako nestrpne? ), nič se ne bat! Jaz imam same lepe izkušnje. Edino tista sestra, ki me je sprejela v porodni blok, je bila malo bolj čemerna. En najin pogovor: "Imate svoje copate?" "Ja, samo ne tukaj." "kje pa so?" "Mož jih ima v čakalnici." "potem vam pa nič ne koristijo." in mi je zagnala na tla tiste plastične za 4 številke premajhne, da sem lahko samo šepala v njih. Preden sem prišla do porodne sobe, sem se morala dvakrat stuširati in zamenjati splano srajco. Nič ne brijejo, nobenega klistirja. Pomagala mi je babica Greta (fajna, umirjena, lepo je pazila na moj presredek - ko ej bilo najbolj kritično za raztrganje, me je prav vodila skozi potiskanje: zdaj malo pritisnite, počakajte, čisto narahlo, zdaj pa fejst - neklje iz daljave sem jo slišala in celo ubogala in nimam šivov!). Prvič sem rodila brez umetnih popadkov (ponoči jih baje ne dajejo?) in je kar velika razlika. Na koncu so bili moji precej redki in šibki, pa sem morala bolj potiskati, ampak bolelo je pa veliko manj. Možek mi ej bil v veliko pomoč, v zahvalo sem ga ugriznila na lice in opraskala po vratu - ne vem, kdaj. Tik preden se je Ožbej rodil, se je začelo daniti in pod oknom so zapele ptičke - narava mu je naklonila lep sprejem v svet. Tiste tri ure po porodu, ki jih preživiš v porodni, pa so bile vsakič najbolj spokojne ure v mojem življenju. skratka, vse je enkratno, nobenih komplikacij, nič zlatenice, dojenje brez težav. Sestre in zdravniki prijazni, vizite trajajo par sekund, vložkov in hlačk dovolj (hlačke se res fajn obnesejo za modrc, sploh potem ko so bradavice razbolele). Včeraj sem spoznala še lepega dr. Korena. Šla sem nazaj, ker so se mi začeli izločati plodovi ovoji (med nogami mi je visela 15 cm dolga "špaga") in je bil res ful prijazen. Najprej je strokovno ugotovil, da mi res nekaj binglja, potem pa vse lepo odstranil. Doma je malo bolj anporno kot v bolnici, ker imam zraven še starejša dva, ki sta me pogrešala in hočeta zdja vse nadoknadit. Tako se zdaj dojimo tako, da sta oba prilepljena name, Ožbej pa se ne pusti motiti in mirno pije. Prav zaljubljena sem v tole mojo četico fantkov. Huanita, a mi lahko zrihtaš kak cajheng od sobote? Mi smo pozabili kupiti Jutri se lepo imejte, na naslednjem srečanju se pa vidimo!!
|