nell
|
Pozdravček babike! Pa sem spravla notri branje. Sem vesela ker imamo danes sončeka in malo žalostna ker je za mano ena hudo neprespana noč. Sem imela spet takšne hude krče, da me je že skrbelo, da imam popadke...okoli ene zjutraj se je vse skupi mal umirilo, ko sem končno lahko popila mal komarčkovega čaja...in rezultati danes...podočnjaki do kolen. Pa bo že. Replika na Tejkaz - Glede vrtca naj še omenim to, da je res od vzgojiteljic in pomočnic odvisno kako urejata klimo v skupini. Tudi jaz ne bi bila tiho, če bi svojega otroka pripeljala v skupino, v kateri bi bilo absolutno prevroče, še manj pa, če bi ugotovila, da zračijo prostor, v takem letnem času, medtem, ko so otroci v prostoru... Razumem, da imaš odprto okno na kip, ne razumem pa, da delaš prepih. Res pa je tudi, da so si starši različni...sto ljudi, sto čudi in imajo zato tudi svoje zahteve. Ampak vzgojitelj je avtonomen in mora sam presoditi kako v dani situaciji odreagirati in ukrepati. Jaz osebno raje vidim, da ob jutrih pridejo otroci v skupino malo bolj oblečeni, z dodatno majčko in tako ne rabimo imeti radiatorje odprte na full, imamo prijeten zrak, se vseeno dobro počutim in lahko "dihamo". Ko pa pridemo vsi otroci na kup in ko se začne dnevne aktivnosti s svojimi telesi tako ali tako ogrejemo prostor in ko občutim, da je otrokom pretoplo, slečemo odvečna oblačila - preprosto. Ali pač glede na vreme in temperaturo, reguliram tudi temperaturo notri. Sem prinesla v igralnico en zanimiv sobni termometer (je barvni) in zdaj skupaj z otroki spremljamo temperaturo. Vse je lahko zanimivo, samo malo se moraš znajti. In tudi ni prav, da ustrežeš vsaki muhi staršev, sej glede temperatur v prostoru obstajajo standardi...in če en starš zahteva, da je ne vem kako toplo v igralnici, samo zato, da lahko da otroka zjutraj v skupino v bodiju in žabah, je naloga vzgojitelja, da ga postavi na realna tla. Žalostno pa je, ko se zaveš, da marsikdo izmed mojih sodelavcev ne zna stati za svojim prav. Glede Eve in tega, da se je začela v vrtcu pretepati pa lahko iz izkušenj govorim, da so otroci naravnani tako, da poskušajo, preizkušajo, ker tako raziskujejo, se učijo in pridobivajo izkušnje, dobre in slabe. Tvoja Eva nekoga udari in se ji blazno fajn zdi, ker tisti drugi joče, ker je imel burno reakcijo na njeno dejanje ipd. Nima pa morda še izkušnje, kako je, če njo nekdo udari. Ko se ji bo nekdo postavil po robu, ko bo usvojila tudi drugo izkušnjo, bo nehala. Vsaj ponavadi je tako. (Veliko takšnih situacij se samih po sebi razplete v primerih, ko otroci grizejo...to je njihova narava - pridobivati izkušnje).Če se bo to dalj časa nadaljevalo je prav, da ukrepaš. Seveda je prav, da otroku, tudi ko prvič udari nekoga poveš, da to ni prav, da se to ne počne. Ampak pri letu in pol še nima v zavesti, da dela nekaj narobe, otrok v tem času se uči in raziskuje...on mora to naredit, zato da se bo lahko iz tega nekaj naučil. Saj veš pravijo, učimo se na napakah. Uf sem se razpisala...to je pač moje mnenje...zmotlo me je pa navodilo tvoje vzgojiteljice,da če bo pa huje, jo boš pa kaznovala????? Kaznovala kako???? Mar naj otroka postavim v kot, mu kaj prepovem, če se pa sam ne ve, da je nekaj naredil narobe. Lepo ji razloži, čisto preprosto in ne iz muhe delat slona...pa še enkrat to je samo moje mnenje lep sonček še naprej
_____________________________
Življenje je čudež, vsak dan znova!
|