hanna1
|
sombica,pozdravljena ,zdej pa gorenjke prevladujejo . Zdaj,pravzaprav že prej sem se spomnila enega pripetljaja kakšnih 14 dni nazaj,ko sem jaz moji mami povedala eno vzgojno--in nič ni rekla nazaj .Kot ponavadi je tarnala,kakšna je njena snaha,da je sploh ni blizu bilo in škoda,da brat takrat ni se malo bolj pobrigal okrog one prekmurke,ki jo je čist mlado-18-letno prpelu domov (to je bilo..joj,že vsaj 18 let nazaj),pol jo je pa kr hitro odslovu.jaz sem o tem dekletu(jestara sedaj tako nekje kot smo me) večkrat razmišljala in-tako sem tud povedala mami-uboga punca,popolnoma neizkušena,je bila postavljena v čist drugačno okolje,kot je bila navajena doma,ni nas poznala,ne naših navad,ne naših pričakovanj,tud brat jo je kr tako prepustu in šel delat svoje delo-pač kmetija,starši pa so tud delali in čakali,če si bo sama kaj zrajtala...ampak nobeden ji pa ni priskoču na pomoč,se ji posvetil,se pogovarjal z njo...se ji preprosto približal..ne moraš od tako mladega dekleta pričakovat,da bo obvladala vsa gospodinjska opravila,kot jih pozna izkušena kmetica in gospodinja in takoj vedet,kje se kakšna stvar vzame,dol imajo popolnoma drugačne navade,kot jih imamo mi hribovci.In pol reče mama,ta misli samo sedet za mizo al kaj-kako smo bili vsi tud jes(v zagovor lahk rečem sam to,da sem itak mela sama s sabo dovolj dela )trdosrčni,neodprti...celo neusmiljeni do nje,saj punca ni imela niti izkušenj z nobenim moškim in pol jo dobi moj brat,ki tud ni znal najbolje z dekleti do takrat..in ko je dobil sedanjo ženo,ki je bila malo bolj izkušena,je povedal nekaj preveč osebnih stvari o tem dekletu,pa sem mu jaz zabrusila,da se takih stvari ne razlaga,ker bolijo in se lahko enkrat mu vrne...sedaj bi ji znala pomagat,svetovat,...ampak je žal prepozno in upam,da im a danes lepše življenje,kot bi ga imela med nami...oče je bil zelo trdosrčen,zdaj vem in čeprav je žal pokojen,večkrat razmišljam,kaj je to v kmečkih moških-sej ne vseh,tud od mene je pričakoval samo pridno delo,pridnost v šoli in bognedaj kam pred 19 letom....no hotla sem samo povedat ,da sem nekako tako povedala mami in da ni bila punca kriva,da je brat ni hotu,ampak mi,ki je nismo sprejeli s toplino,ampak strogo,v smislu...tako moraš bit in nič drgač...in pol se je mama zamislila...in čez čas pripomnila...ja mogoče bi pa res lahko bili drugače do nje....kmečko življenje je še vedno trdo
_____________________________
ko si sam srečen,lahko osrečuješ tudi druge.... ===========================================
|