Gina
|
Ojoj, mojamura, tole pa ni fajn. Če imaš še kaj volje, lahko narediš takole mogoče: Če gre k staršem v stanovanje, popokaj malega, pojdita k njim (ta večji pa kakor želi sam), se naredi čist neumno, spusti malega po njihovem stanovanju letat, pa niti očesa ne obrni za njim, tudi če vse razturi, se prismej, da si prišla malo klepetat in reci, dabi pa ti tudi kavo, pa če so kaj dobrega skuhali vprašaj, ker si čist zmatrana od službe in tudi fejst lačna. Usedi se možu v naročje, reci da si res ful vesela, da ga vidiš, pa mu daj lupčka in sedi tam in se pogovarjaj z možem, kar se pač bi sicer, kljub staršem. Vsakič ko bo šel dol na kosilo, namesto da bi jedel tvoje kosilo, pojdi za njim s ta malim dol in povej, da si pa danes tolk zanič skuhala, da nihče ne more jest, pa da bi ti tudi pri njih jedla. Pa bodi ful dobre volje. In pričakuj kosilo. Če ti ga ne bi dali, vstani, pojdi po vilico in jej iz krožnika od njega direkt dol. Še kar z dobro voljo. Slej ko prej se te bodo naveličali s tako čudnimi forami. Če prineseš nekaj iz štacune, nikakor ne nesi ničesar v stanovanje. Prilaufaj domov direkt na wc, reci da danes pa več nič ne moreš in da so reči v avtu, naj jih gre (tvoj seveda)takoj iskat, ker jih je tolk, da jih niti nestine moreš. In ne začni kuhat, dokler jih ne prinese gor. Najdi si druge opravke, pa se sploh ne meni za njega. Če se bo čudil kje je kosilo, mu razloži, da ga čakaš a ne. Če bo šel dol, k staršem, glej prejšnjo točko, samo da povej,da sta tolk fertik, da ne moreta prinesti špecerije v stanovanje. Pa da ne bi pod razno nesla kaj gor, niti če 5 dni tisto v avtu čaka. Če pusti otroka pri starših, ne pojdi po otroka, dokler ga tvoj ne dvigne, pa če te kdo vpraša, kako to, da te ni bilo, reci ojoj, a ga ni prišel iskat, matr, pa je res čudno, kako je lahko na otroka pozabil, sem mislila, da se skupaj igrata v sobi, sem imela toliko dela..... Če gre na pc, pojdi k njemu, se mu usedi v naročje in se čisto prijazno začni pogovarjat, čez nekaj časa najdi nekaj, kar je nujno za naredit in to tisti hip in ga toliko časa v tej smeri hecaj, da bo šel konkretno se premaknit. Al pa malega k njemu not zapri, bo slej ko prej imel dovolj. Kar se tiče štumfov, pa ostale robe, ki je za naredit, je tako z večino moških. Če jaz rečem mojemu, naj pobriše mizo, bo pobrisal točno samo mizo, nobenega pulta ne bo opazil, pa četudi je čisto usran. Tako da za te reči mu moraš povedat. Reci: Prosim pobriši mizo. Zdaj. Če je stavek daljši, in če ne vsebuje točnega časa, kdaj naj bi bilo delo narejeno, ne pride do prave točke moških možganov, temveč jih samo oplazi od daleč in se takoj izgubi v vesolju. Odloči se, katere reči doma boš ti delala in katere bi lahko počel on. Kar se boš odločila, da boš delala, delaj z dobro voljo, česar ne misliš delat, ne delaj sploh. POvej mu, da npr. ne boš več pometala in pomivala po tleh. Da ne moreš niti pod razno več, niti da nočeš, niti da ne boš in da pričakuješ, da bo to naredil od zdaj naprej on. Ko bo težil, ker bo usrano, kaj bodo pa obiski rekli, mu reci, da ne moreš vsega, da ve, da je to njegovo delo. in se ne dotakni tistih reči, o katerih ga boš obvestila, da jih ne boš delala. Ko ti bo rekel, kakšna žena pa si, mu reci: Ja slaba, a nisi vedel še tega? Saj veš, da pometala in pomivala več ne bom, ker ne morem niti nočem. in se mu na glas nasmej, ter mu daj lupčka. Ne se razburjat, besed moški ne štekajo. Rabijo pa meje. In če nekaj ne narediš, mu bo slej ko prej jasno, da ga bo tisto počakalo. Če gre na nogomet sem in tja, je to ok. Če pa je tega preveč, ga pa resno vprašaj, če on uživa v tvoji družbi vsaj toliko, kot v družbi staršev ali nogometnih somišljenikov? Povej mu, d aje v življenju čas za otroke, čas za šport, čas za prijatelje, čas za družino. In da bo otrok zrasel ne da bi doživel svojega očeta. Vprašaj ga tudi, koliko mnogo uživa v družbi svojega otroka? Koliko časa je lahko z njim, ne da bi mu bil odveč? Koliko časa mu je še fajn v tvoji družbi? To so pomembni podatki zate. To da pustiš otroka njemu in greš, je sicer ok, včasih, samo dolgoročno se mi ne zdi, da bi to rešilo situacijo. Pripelje do bežanja. Bežala boš ti, bežal bo on.... Meni se zdi boljše, da organiziraš reči tako, da gresta vi štirje skupaj nekam, npr. po kosilu na en sprehod na bližnji hribček, ali pa vi štirje k frendom, ali pa daš otroka dol, vidva pa počneta reči, ki so vama všeč, pa karkoli že to je. V bistvu je boljše, da ti tiho zahtevaš svoje in to čez trupla, z dejanji, zraven si dobre volje in da doživljate vsi skupaj čim več lepih reči. Tako mu bo čudno, zakaj ti ne pizdiš, čudno, da vztrajaš pri npr. nepometenih in nepomitih tleh, pa v resnici ne narediš nič kar si sklenila da ne boš, hkrati pa mu bo tudi čist ok, ker boste doživljali tudi lepe reči skupaj. Tako ne bo imel razloga za bežat, kar je prva reč, ki jo deci naredijo, kadar se počutijo ogroženi. Če ti na kratko rečem.....on dobro ve, v čem je problem, on te je dobro slišal že prvič, ko si mu povedala, samo strinja se pa ne s tabo, preveč mu je njegovo udobje pomembno, da bi bil pripraljen kaj naredit za to. Sploh ker je cena, ki jo mora prenašat nerganje, tuljenje oz. če rečem po domače, zanj zgolj bla bla bla. V resnici je to zelo mila reč zanj. zato ne vidi razloga, da bi se spremenil. Če si en cajt bolj sitna, gre malo več s frendi okol, ap je stvar ok zanj. Torej moraš spremeniti strategijo. Če seveda še hočeš kaj narediti. Nujno ne smeš odstopiti od svojega. Tukaj je isti princip kot pri frocih. A gledaš nanny 911? Pa če je treba 17x na noč otroka nazaj nesti, ga je pa treba. Pa če bo treba 17x poslušati nerganje, zakaj ni pometeno in pomito, ga bo pa treba. Smeješ se in rečeš, tko pač je, ne morem. Tebe čaka pomivanje, tebe čaka roba v avtu, tebe čaka otrok pri mami, ... enostavno moraš preložiti reči nanj. Moraš biti zgolj bolj trmasta kot on, vednar z dobro voljo. Saj ko ga boš 37x prenašala, se lahko zgodi samo dvoje: Lahko bo pogruntal, da čisto resno misliš, pa bo začel v resnici kaj tudi v hiši delati, lahko pa mu bo to tako zelo bad, da bo samo še bežal. Samo takrat boš ti pri sebi vedela, da si naredila vse, kar je v tvoji moči, da bi bilo bolje, pa da bolje ne bo. Upam, da bo veljala prva varianta.
|