ElaM
|
Decembrčice še z vami delim včerajšnjo izkušnjo. Še danes samo jokam in se zahvaljujem angelu varuhu, da je bil z nami. Včeraj zvečer sem spet ostala brez parih let življenja. Okrog 10-ih grem z Manco spat, tamala je prej spala na kavču in sem jo prenesla v posteljico. Jo položim na bok, tamala lepo spi, potem se obrne na hrbet in nekaj čudno zajoka. Jo pogledam in groza, v obraz modra, gleda z belim. Groza! V momentu jo dvignem, začnem tepsti po hrbtu, zraven kričim, ko nora. Moj prinori iz kopalnice, samo to vem, da sem zavpila Manca ne diha, jo prime za noge obrne na glavo in jo tepeva po hrbtu. Takrat je že začela malo jokat, prej je pa samo hlastala za zrakom. Potem ji M. z usti iz njenih ust potegne sluz. Bilo je tega ogromno. In potem začne jokat, kot nora. Vem, da so bile sekunde, ampak meni se je zdelo, da so ure. Ko je začela jokat sem sezačela trest, do sesalca, da bi ji spucala nos pa nisem prišla, ker sem se sesedla. Ni mi jasno, od kje je prišla ta sluz, nos ji čistim 3x na dan, nima zamašenega. Bil pa je tak prozoren smrkelj in očitno ji je zaprl sapnik. Potem sem malo še podojila, nato je zaspala kot angelček. Meni so se pa pred očmi vrtele slike in kaj bi bilo, če bi bilo,... Skratka nič nisem spala, prvič smo imeli ponoči prižgano luč, da sem jo gledala kako diha. Danes, zjutraj, ko sta se zbudili, sem obema povedala, da ju imam rada.
_____________________________
:)
|