pikica*
|
Uf, cel kup novih tem . Čajčki: Jaz sem tudi ena izmed tistih, ki so prepričane, da so otroci tudi žejni. Sicer s tem nikomur ne utrujam. Vsaka mamica naj se odloči zase. Zoji sem ga redno dajala (nesladkan bebe čaj) in ji je tudi zelo pasal. Mogoče tudi zato, ker je bolj žejne sorte in je vedno spila velike količine čaja in kasneje vode. Tudi Lovrotu ga dajem. Otrok pa že sam pokaže, če mu ne paše in bi raje mleko. Zabavanje : Moje osebo mnenje.....malo jih je že treba zabavat, ne pa pretiravat, ker bo drugače tako tudi, ko bodo večji. Saj zdaj je lušno, ko so takšni majhni štrukeljčki, ko bodo večji in bo po možnosti poleg še mlajši bratec ali sestrica, zna pa zadeva postat prekleto naporna. Jaz delam tako, da dam Lovrota na igralno podlogo in ga pustim, da se igra sam, dokler ne začne kazat, da ima dovolj. Potem ga pa še malo sama zabavam. In ko vidim, da ima dovolj, zamenjava lokacijo. In je za nekaj časa zopet ok. Ko je pa utrujen in vidim, da ni več interesa za igro, se pa malo pocartava, da si odpočije. Pa nasploh se mi zdi, da otroci postanejo samo nervozni, če se preveč sili vanje ali pa, če s ejih obremenjuje z igračkami, ki zanje še niso primerne. Potem veliko hitreje pregorijo in postanejo sitni. služba: Zakaj pa bi bilo hudo, če gre kakšna mamica malo v službo . Jaz sem se sama ponudila, da vsake toliko malo vskočim. Trenutno imajo gužvo in jim prav pride kakšna pomoč na terenu. Meni pa bi pa tudi pasalo it do kakšne od strank, malo preklopit s plenic in flaš na kakšno intelektualno malce zahtevnejšo temo in si tako nafilat baterije. Saj ne rečem za vsak dan, ampak kakšen dan v tednu se pa prileže. Tašče: niso vedno zmaji . Včasih jih ni slabo poslušat. Zdaj je pač trend zavijanja otrok v vato in totalnega pretiravanja. Ok, ne reče, da na vseh področjih. Npr. tista zgodba o lupinici je res malo huda. V tem primeru gre za varnost otroka. Ampak drugače pa znajo tašče kdaj tudi odpreti oči. Ena izmed stvari, pri katerih se zdaj totalno pretirava, je npr. gosta hrana. Ko smo bili mi otroci, so nas že pri treh mesecih dali na gosto hrano. Pa ni bilo nikomur hudega. In ni bilo toliko alergij, kot danes, vsi smo gor zrasli in ne samo to....po moje smo bili bistveno bolj zdravi kot današnji otroci. Zdaj pa se kar nekaj čaka in komplicira glede tega. Mi smo pri Zoji začeli z gosto hrano pri treh mesecih in pol (po pediatrovem priporočilu) in mi je bilo prav hecno, ko jepri petih mesecih prišla patronažna, da mi da navodila za uvajanje goste hrane. Nikakor ji nisem mogla dopovedat, da je naša punca že ornk na gosti hrani in da ne moremo več govorit v uvajanju. Nekatere mamice so me pa itak čukasto gledale, če je z mano vse ok. No, malo sem zajadrala. hočem povedat, da tašče ne mislijo nič slabega. Včasih gre samo za to, da smo tako zaverovani v svoj prav, da ne opazimo, da smo totalno zakomplicirali zadevo. Saj je tudi moja tašča včasih pri Zoji naredila kaj, kar mi (oz. nama z možem) ni bilo čisto prav in včasih sva ji to tudi povedala. Na srečo se je dalo vse pomenit na lep način. Zdaj, ko gledam nazaj, pa vidim, da je včasih imela bolj prav kot midva. In koneckoncev, vzgojila je (in to zelo dobro) dva sinova, tako da je očitno vedela kaj dela. In kaj bi dala, da bi ji lahko to sedaj povedala . Kot zunanji opazovalci pogosto vidijo zadevo drugače kot mi in so lahko ravno zaradi tega zelo v pomoč. In čisto tako, btw., tudi, ko berem vaše poste, bi pri marsikateri lahko dala kak komentar, ker imam pač drugačno mnenje. Ampak nočem bit v vlogi zoprne tašče . Vsaka pač dela tako, kot misli, da je za njenega otroka najbolje. Tudi jaz in marsikatera od vas bi se verjetno ob moji vzgoji prijela za glavo...ker smo pač različne . Uf, sem se razpisala. Se vidi, da Lovro spi . Zdaj pa šibam, ker moramo poštimat registracijo za avto.
|