lara light
|
Ta naša puhasta, dlakasta, bela zaspanka mijavkasta, le kod se motaš?? Arneja, sem te vesela. Ma so trnjave te naše poti, kdo bi vedel, če bo kdaj čas le za rožice in smeh in ceste brez smeti? Jaz verjamem, da za vsakega pride sreče čas, le znat je treba poiskat in počakat na svoj vir, ki nam bo prinašal veselje in mir. Johnie, dakec, saj vesta,kako je to... čas celi tudi tanajgloblje... saj gre, a ne, Daisy, saj mora, ti žal veš...priznam, da mi v teh dneh ni bilo do tolkih ljudi, pa sem imela same obiske in roj dneve in saj veš, nobenmu nisem nič rekla, ker sem se tko odločila in hvala bogu, da sem se tako, ker zdej bi me vse klicale in obiskovale in bi vsaki posebej morala dokazovat, da sem v redu oz, da nisem in da bom kmalu in podoživljat...brez veze...povsod vidim same vozičke, še nikoli jih nisem toliko, bo že res, da me v srcu zlo boli...ma ja, vsak dan je bolje, zjutraj se zbudim in se sprašujem, kaj in zakaj, za trenutek pozabim, pa se spomnim, da je črna senca na obrazu od neuspelega postopka...in gremo dalje...mojega je tudi potolklo, pa ne pokaže..a fizično je čisto izčrpan, ga vidim..jaz sem se pobarvala in sem bila takoj za hip malo boljše volje..pa rada bi se vpisala na kakšno telovadbo, aerobiko al nekaj, da se spravim v red...sitna sem...drugače pa že kujem nove načrte Dajamaja, a dej? Tudi v Ce sem požela uspehe Vsaka mi rata! Meni se zdi zelo pameten ta tvoj predlog za Dejziko Lejla, ti pa nič kolesarit zdej, počivat lepo, pa bušija božat Brcnte še mene, prosim, tale lenoritis se je tudi pri meni spet hudo razpasel... Pikovit, srečno za jutri in prinesi lepe novičke!
_____________________________
Strah sega do tja, kjer se začne neizbežno; od tam naprej izgubi ves smisel. Coelho
|