*anč*
|
oj! hvala vam za spodbudne besede! že od samega začetka se mi je zdelo,da nekaj ni vredu ... mela izcedek,slab občutek in vsako noč sanje o nekih tednih(ala kok tednov je) ... povedala sva samo parim,družinam še ne. v pondelk sm bla pr svoji g na uz in ni znala povedat al sta 2 al 1,premajhno je blo vse skup glede na M in slika zdaleč ni bila tako jasna kot pri tristanu,sem pa vidla in slišala utripati . ker me je vse skupaj tako morilo,sem se naročila še na samoplačniški uz v čertek pri dr.strahovi( za žensko imam same pohvalne besede,ima zelo oseben stik in je full ok,tako da grem na naslednjo ns k njej). iz torka na sredo sem sanjala,da krvavim in mislim,da se je takrat poslovil moj sonček. že pred pregledom sem bla živčna ko pes ... potem ji vse razložim in greva na uz, ona vidi eno gestacijsko vrečko,plodek in še nek ostanek potem me pa praša,če je v pon. bla frekvenca ... in šele takrat sm vidla,da je plodek čisto na miru ... misli,da sta bila 2,vendar je bil eden pol manjši,večji je bil star 8 tednov in ima nepravilno oblikovano glavico. še zdej ne vem kako sem se prpelala iz domžal domov,ker sem celo pot jokala ko dež. doma me je razveselil moj zlati fantek,ki mi daje moč in me spravlja v dobro voljo. hvala,da ste me poslušale ( sploh,ker vem da nekatere to prizadane in zbuja neprijetne spomine),mi je lažje,če dam to ven iz sebe ... počutim se dobro,le to čakanje na abrazijo me ubija ( mam šele u tork g,potem pa naprej). tako lepo vreme imamo,ampak ne mormo ven,ker ma mali spet vročino, očitno je treba na 2 tedna zbolet. upam,da hitro pride pomlad in bojo viroze mimo ... mejte lep dan!
_____________________________
Razveseljujeta nas dva sončka; Tristan in Kiara.
|