aprilska34
|
Drage moje, ne vem, zakaj se prepirate. Čisto prav je, da vsaka pove svoje mnenje in z drugimi deli svoje izkušnje, da se tudi druge na podlagi tega lahko odločijo.
Mene zelo preseneča, ko vidim toliko pozitivnih izkušenj z MB porodnišnico. Jaz sem že dvakrat rodila tam in ni mi bilo všeč. Sedaj bom rodila tudi tretjič in upam, da se je medtem res toliko spremenilo, da bom tokrat zadovoljna. Zdaj mi bo katera rekla, ja zakaj pa grem še tretjič tja, pa vam bom povedala: Ne ni mi vseeno in nobeni ne bi smelo biti, da zmanjka vložkov ali WC papirja ali pleničk. Še manj mi je vseeno, da sem 2 X prenašala skrajno sitne sestre . Toda kolikor vem, ima MB porodnišnica vso sodobno opremo, ki jo potrebujeta mamica ali novorojenček, če pride do komplikacij. Če grem npr. na Ptuj in do česa pride, me bodo tako ali tako odpeljali v MB. ZAto sem se odločila- zaradi varnosti.
Moram povedati, da za niti eno sestro, babico ali zdravnika ne vem, kako jim je bilo ime, saj se mi nihče ni predstavil. Počutila sem se predvsem kot stvar, nihče mi ni pojasnil, kaj delajo z mano ( dobila sem umetne popadke, pa me nihče ni nič vprašal, dajali so mi neke injekcije, pa sploh nisem vedela zakaj). Nihče mi ni povedal, kako napreduje porod, babico sem sicer nekajkrat vprašala, pa sem dobila takšne skope odgovore, da se mi več ni dalo... Ko sem ječala med porodom (mogoče sem tudi vpila, pa kaj zato), me je tako čudno gledala, da me je bilo sram...Kako naj bo človek potem ponosem na to, kar pravkar dela. Slišala sem tudi opazke na račun drugih porodnic...
Prvič sem rodila pred 12-imi, drugič pred 8-imi leti. Takrat alternativnih metod rojevanja še ni bilo. Ko sem prišla tja, so mi predrli mehur, me valili iz boka na bok in nisem smela vstati. Tako je trakalo prvič 13 ur, drugič (ko sem kar najdlje čakala doma), pa 5 ur.
Zgoraj v oddelku pa- katastrofa. Prvo hčero so mi čez noč odpeljali in jo nahranili z umetno hrano in ker nama prvi dan pač pristavljanje še ni steklo, so jo tako hranili še naprej, iz porodnišnice pa sem šla z recepti za Aptamil in slabo vestjo, kako slaba mama sem. Sestra mi je enkrat previla otroka, ko sem jo naslednjič prosila za pomoč, se je nezadovoljno obregnila, da bom pač to morala znati sama, ali kako da mislim, da bom skrbela za otroka...Potem jo je previla in še nahranila (kot da ni moja in pri tem nimam nobene besede), moji sosedi pa razlagala, kako se nekatere mamice ne znajdejo in ne vejo, da so njihovi otroci lačni. Če je ne boste hranili, mi je rekla, bo samo še spala in se ne bo več zbudila...
Pri drugi hčeri so že imeli drugačen odnos do dojenja, jaz pa se se tudi že veliko naučila in sem jo sama pristavljala in nisem poslušala neumnih opazk o tem, v kakšnem položaju naj bi dojila, dojila sem, kot mi je ustrezalo, saj so mene boleli šivi, ne njo. Me je pa sestra obtožila, da sem pokvarila "lučko". Moja bubika je bila namreč en dan pod lučko in ker je nisem smela snemati, sam jo dojila z lučko vred. Tiso noč se je aparat pokvaril in sestra mi je rekla, da sem kriva jaz in da je to edina lučka v celi porodnišnici in zdaj bodo vsi dojenčki brez tega. No, če sem prvič šla iz porodnišnice s občutkom, da se slaba mama, sem tokrat odšla z občutkom, da sem res slab človek.
Moji sosedi v porodni sobi je pomagala pristaviti otroka na prsi in ko nekako ni šlo, ji je rekla, da kako je lahko tako zelo nerodna, ko pa je to že njen drugi otrok...
Ko razmišljam o tem, me je kar strah, saj je že toliko časa od tega, kar sem dojila. Mogoče je najbolje, da grem kar vadit na kakšni pupi, da se ne bo kdo norčeval iz mene...
No, toliko od mene... Grem cartat moje otroke... 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
) tudi ogenj. 
. Sestre so me tolažile, se trudile, da sem spravla iz sebe mleko, ki je za take škrate še pomembneje. Iz spodnjega štuka so me prišle pozdravit in čestitat sestre in fizioterapevtka, ki se je res trudila, da bi zatekanje oblažila. 
grem definitivno spet v MB
