DaisyE
|
Kostanj, nehi se sekirat. Meni je dons modra mlinčka rekla, veš kaj vse eni požrejo, pa se vseeno prime. Pa še prav ima. Saj res, kje pa hodi? Zdaj bi pa že mogla bit doma? Se opravičujem, da sem tisto sploh nalimala. To, da sem sebe zamorila, je kazen božja, to, da sem pa še ostale, pa ni ok. Meni se tvoja ideja o treh pirih kar dopade. Lara, počivaš, kolikor je treba. Saj vidiš, kako se počutiš. Bom ti na dolgo razložila, ker mi je dolgcajt. Pri prvi punkciji sem bila optimist, sem mislila, da bom šla takoj na šiht, Reško mi pa tud ni pojasnil, da je to malo težko izvedljivo. Potem je zgledalo takole, da sem cel dan ležala na kavču, muka se mi je blo še po kozarec stegnit, kaj šele WC! Do tja sem rabla pol ure, pa mislim, da sem zgledala slabše kot 120 let stara baka. Pa samo molila sem, da me ne bo srat prijelo. To bi bile pa peklenske muke. Naslednji dan je blo bolje, drugi dan sva šle z Mlinčko pa že na pir (ah, kje so tisti cajti), čeprav me je še malo bolelo. Drugič je bila podobna situacija, dva dni sestavljanja, potem je blo ok, potem me je pa spet zvilo, ampak je blo hitro ok. Do punkcije sem bla ko rožica. Tale tretja zdaj je bila pa najmanj boleča, kar se tiče okrevanja. V soboto sem mislila, da je to zarad nalgesina, no pol sem pa videla, da je nedelja tud ok, viš pol me je pa včeraj zvilo, ampak je vse skup res na hiperstimulacijo sličilo, ni se mi zdelo tolk podobno bolečinam po punkciji. Dons je znosno. Hodim pa iz bajte ne, edino v nedeljo sem šla na pumpo. Pa tud gospodinjska opravila malo bolj bogo opravljam. V glavnem sem na kavču, zato pa tolk nabijam po netu.
_____________________________
God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.
|