melani99
|
če se bom še kdaj odločla za otroka, bom že 3 mesece prej kar kampirala pred porodnišnico!!! začelo pa se je vse zelo hitro, okol 5 zjutraj sem močno zakrvavela, me je moj kar spakiral v avto, da bi me peljal v ptujsko porodnišnico, ampak sem 200 m od hiše začutla tak popadek, da so mu menda skor bobniči poknili in se je kar odločil, da bo peljal v prvi zdr, dom. in med tem ko je šel on not po zdravnico, sem jaz v avtu začutla drug popadek, in tamala je že bla zunaj, zdravnica je prišla še glih pravi čas, da mi je potegnila hlače dol in ujela tamalo, s posteljico vred. po pravici povedano, me je od same panike skor kap, še posebi, ker tamala ni nič zajokala, sva oba misla...najhujše..pa tudi zdravnica je mislila enako, dokler se mala po kakih 10 minutah, ko smo že bli a ambulanti , le oglasla. pol pa je bla še enkrat večja panika , vsaj pri zdravnici, ker ni mogla nič pomagati tamali, rešilca ni bilo od nikoder, helikopterja tudi ne, tak da nas je že hotel moj spakirat nazaj v avto in sam odpeljati, no, pol smo le dobli rešilca, ki nas je odpeljal v Mb, kjer so nas pred vhodom čakali z vsemi mogočimi aparati, ampak so bli full presenečeni, ker je mala dihala samostojno, tako, da tudi ta 2 meseca, ko je bila v Mb pediatriji, ni blo nič posebnih težav z njo. Je pa bila to posebna izkušnja za mojega fanta, ki se je skos branil biti zraven pri porodu, nazadnje pa je moral skor babico špilat! Uh,sem se razpisala!
|