Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: pika74 a veš, da sem jaz večkrat razmišljala o tem, da bi šla na TV... pa ne zato, da bi se tam pokazala ampak bolj zato, da bi "ljudi razsvetlila" in jim povedala, kako je, če si "neploden"... ker očitno še vedno velika večina ne ve, kako nam je... pa sem mislila, mogoče bi tako "razsvetljevanje" pomagalo... sam na konc... potem vedno pristanem pri tem, da rajš ne... ker... mi je tko bolj fajn... pa očitno nisem edina,ki tko razmišlja (razen svetlih izjem - kot npr. baguSka... takih bi mogl bit več , pa bi bil svet drugačen)... sam poglejte, kok težko voditelji raznih oddaj dobijo take pare, kot smo mi, da potem po TV povejo, kako težko je it čez ta pekel... se spomnem, enkrat je bla ena oddaja - ne vem, en polnočni klub al kaj... pa še takrat so bli sam ene trije al 2 primerka... in še ta dva sta bla tko, da sta v bistvu govorila, kako jima je uspelo... se pravi, sta tahujš krizo že dala skoz... jaja.. redki so taki... To si pa tako lepo povedala. Jaz imam rezervirano TV samo zase, ko zasledim, da bo kakšna taka oddaja. Pa dejansko je tudi veliko v nas samih. Če te nekdo vpraša kaj in kako z po tolkem času skupnega življenja, in če dejansko si že v tem (neplodnost) te zaboli vsako vprašanje, od vsakega. Veliko zgodb tukaj na RR sem spremljala, še zdaj jih. In to so začetki. Če si pač odprt, ti o tem ni težko govoriti. Začetek je dejansko zelo težak, za psiho zelo utrujajoč. Punce, vsem bo enkrat ratalo.
|