neli99
|
punce sej jst tut pogrešam vas .... zdej sem mal prišla k sebi ... sem bla res tok huda nase, ker sem pozabila na dominika. ma ... klinc pa soseda (zaradi nje prej o tem nisem hotla govort, ker to bere)... drage moje midva z mojim mava mislim da zelo resne težave. sva jih mela un tedn pred porodom in sva jih mela zdej dva dni ... tokrat naju je slišala tašča in je mojega vzela v roke, tako da sva se celo uspela nekako poflikat ... pa jst upam, res upam da zvoziva. pa ne samo zaradi otrok, tudi zato, ker ga mam rada in je dober človek in mi je veliko stvari všeč na njem ... ne razumem pa, kako da ne more razumeti tako preproste stvari kot je to, da ko človek rabi oporo in tolažbo mi nima kaj pamet solit in nasvete talat ... sej ne bom na dolgo in široko ... in da ne bo pomote: jst sem zelo občutljiv človek in res ni vseeno kako z mano delajo ... sploh najbližji. in bilo bi vsem lažje, če bi znala večkrat vse manj za hudo vzet ... mi pa ne rata to, sploh kadar mi je težko. to pa moj itak pravi da je ves čas ... (da mi je težko). pred porodom sva se kregala o tem kako bova rodila ... lani on ni hotel bit zraven, jst pa si nisem predstavljala it rodit sama ali s kom drugim ... no in je potem šel zraven ... bolj zato, ker sem mu tok težila, kot da bi se sam odločil. in bilo je za vse grozno ... jst sem mela občutek, da je babca grozna ... nč je ni blo zraven, nč mi ni pomagala, vsake tok je prismrdela po cigaretih, na koncu pa mi je rekla: a ste vi tršica ... da se mi vidi, ker take so najhujše, nič ne sodelujejo. ... moj pa pravi, da so mi razlagale kako naj diham, pa nisem hotla ubogat ... da sem bla jst grozna, da sem njega tut nadrla in da če bo tko v drugo ne gre z mano. in sva se skregala, ker mi ni verjel, da so ble zame neprijazne ... in ne jst grozna ... še ko sva se pelala v lj sva se na smrt skregala ... pa itak pol da je bil pritisk katastrofa, pa izvidi ... in vse do konca se nisva uspela normalno zment, al bo zraven al ne... ... skratka punce ... potem je bil zraven in jst sem samo to razmišljala da moram sodelovat in bit pridna ... pa da ne bom predolga ... dva dni nazaj sva se spet počla ... in to zdaj zgleda že res grozljivo ... tako resno, da bo treba it narazen ... pol naju je pa slišala tašča in je mojga v roke vzela ... (se je poznal) ... in sva potem nekako zgladila. sej ko je lepo, znava dobro furat ... ko pa je meni težko, pa v njem ne dobim opore (vsaj take ne, ki bi jo jst čutila) in potem gre vse navzdol ... in tega do sedaj nisva uspela rešit. in ne vem kako bo naprej ... sej dokler sem jst ok, ni problem ... ko mi bo naslednjič težko pa ne vem kako bomo. ... no pa sem povedala. sej najbrž je mal zmedeno vse skupaj. bom mogla res spat ... zdaj ko sva se kregala je mala tut veliko jokala (zgleda da to res udari na mleko) in smo bolj slabo spali ... danes me je pol popoldne zmanjkalo ... zdej pa vseeno bolje da grem še mal odspat ... ... mi je pa zaradi tega kar mava z mojim tut nerodno ... se počutim tako neodgovorno zaradi otrok. nikoli si nisem mislila, da dva ne bi mogla zvoziti, če se mata rada. pa zdaj pri naju vidim da to ni dovolj. bo treba še mal odrast (oba)... to pa ni tako lahko ... ... no in pol sem jst tok polna sama sebe in svojih problemov, da pozabim na dominika in vilmo ... zdej grem pa spat ... (en objem vsem mojim konzervicam)
|