lucika
|
bogi bogi, bolančkani otroci!!!! po eni strani sem zelo vesela, da nam samo iz nosa teče in kotniki rastejo; po drugi pa samo čakam, kdaj bo še nam kaj ven vdarlo. tedija imamo ja, muki. nisi pogledala v albumu. onem, gradimo... je luškan, priden, pa hkrati zdivjan in totalno noooor. v dveh dneh je zgrizel eno dudo, eno teniško žogico, eno plišasto igračo, ki sem mu jo dala..pa na parceli eno pirovsko piksno. na male koscke, nisem mogla verejet, mrcina mala. jap, nisem si olajšala življenja:) ko se gre lulat, vsi oblečt in vsi ven (jaz in ajdi), pa je kr naporno.eh, bomo že vpeljali sistem, samo se mi zdi, da je bilo par dni nazaj res lažje. pa treba je gledat, da mali ne polije vode, pa da pes ne skače po malem, ko je ta na kolenih...in podobno:) ti pa tudi srce zaigra, ko sem ju gledala kako se igrata. z zogami, baloni, mali vriska in se na glas reži, pes pa itak cel nor. zarad tega se izplača vse zgoraj našteto. plus, da našega bimbija naučimo, da ni edini na svetu. ker si je začel kar konkretno domišljat nekaj takega. mu rečeš kaj ne, pa so take solze da je joj... no, toliko na kratko o našem psu:) drugače pa po starem. sem kupila eno ogromno pleteno košaro za igrače. da jih kao ne bo po sobi. hahaha, kakšna iluzija. jap, še vedno so.je košara prevelika, pa je zdaj isto kot prej... veseli december me še ni zgrabil. ampak se mi je zaluštalo keksekov, ko se je altati tako potrudila. samo to mi še povej, kaki so to mandelji, narezani na lističe? pa nugat, kaj je to, kr evrokrem, ali kaj posebnega? emmm, se vidi da ne pečem skor nič. samo meni se ne splača. ker itak jest ne smem, pol pa nesem kam na obisk svoje umetnine. pa je brez veze... ker je treba pojest, kar si naredu, ne? ...tole me pa mika... lp
|