Dolina
|
Čer moje marčevke, hvala za vse lepe želje, za podporo, da mi stojite ob strani.... Mi smo že doma, , okrog treh so Zojo spustili ven, dopoldan je bil z njo možek, jaz pa sem opravila vse teste v laboratoriju (tista sladka zadeva sploh ni tako grozna, mi je bilo pa potem slabo, ker meni je skoraj vedno, ko mi kri vzamejo ), potem sem šla v službo uredit vse nujne zadeve. Jutri grem samo zjutraj, potem pa domov k Zoji. Moja noč je bila obupna, skoraj nisem spala, skoz sem mislila na Zojo, čakala, da bo jutro in bo šel Robert nazaj k njej (ja, je prišel domov , ker je ugotovil,da ne bo nič spala, če bo on tam, ker je skoz čekirala, če še sedi zraven; nimam besed o tem, bila sem zeloooo razočarana, da je prišel domov). Sestre so rekle, da je lepo prespala noč, da tud zjutraj ni bilo krize. Ful so jo pohvalile, pa tud lepo zamotile (enga dojenčka je dobila, pa posodice za kuhat, pa voziček in se igrala...). Vizita je bila pa zelo pozno, pa še na izvide od blata so čakali (je tam zjutraj kakala ). Izvidi ok, vse v redu. Tako sem bila vesela, ko sem jo zagledala, da sem komaj držala solzice. Hvala bogu, da je doma, če ne bi pa res šla jaz tja spat! Zdej pa imamo mal težav s kakanjem, ne more zadržat blata in ji kar uide, pa še take zlato rumene barve je, da sem bila že v skrbeh. Poleg tega se je pa tako jokala, ko je kakala in po tem, da je bila kr kriza. Me je teta pomirila, da tak drekec ni nič hudega, pa itak ni driska tako, da mi je odleglo. Jutri ostanemo doma (čeprav so rekli v bolnici da gre lahko v vrtec), pa upam, da se kakanje umiri. Vse kar si trenutno želim, je ZDRAVJE. In tega želim tudi vsem vam in vašim malčkom. Mojčca, mirno noč vam želim. Naj se Manca pozdravi in Matic tudi. Katrin, za zadnji delovni teden. NiLe, kaj si še kaj dobrega spekla? Študij šiba. Jaz imam izpit 7.12. - uf, mi je odleglo, da imam še nekaj časa. Špacka, je prišlo sonce? Pri nas je lepo sijalo, Zoja se je pa drla v avtu, da ji nagaja sonček in da ji ni všeč. Skaana, kako si? Rainbow, kam se ti pa tako mudi? Zdejle prav uživam, ker slišim samo glasek moje čebelice in Roberta, kako se na kavču nekaj pogovarjata in smejita. Tako sta fletna. Poročam jutri, kako smo. Upam, da bodo samo vesele novice. Morajo bit, pa pika.
|