marita
|
kar se seksa tiče, men sploh ne paše. V prvo sva se spravila šele nekje po 8 tednih po porodu, me je ful bolelo. Pa vsa sem bila žalostna, da to ni več to, pa kaj bom zdj. V tretjem poskusu je blo že vse ok, seks je bil definitivno boljši kot pred nosečnostjo. Ne vem zakaj, sem že večkrat prebrala o tem, no me tud ni zanimalo, sam da se je vsak dan in ni blo nikol dost. Tko, da vam povem tole v tolažbo. Aha, pa še nekaj vam povem, sam da ne boste rekle, da se delam pametno, sam hočem vam povedat o svojih občutkih pred porodom, ker marsikatera lahko tako čuti, pa se počuti krivo. No js, sem bila nosečnosti sita, pol kufer sem imela vsega, še najbolj dojenčka notr, sem si govorila, pa kaj me je tale vesoljc notr tko spremenil, pa me spravil v eno debelo bunko, pa naj gre že vn, js to ne morem več. No to sem občutila recimo 2 tedna pred PDP. Čist sem bla naveličana. Ko se je mala rodila, sploh nobenega veselja, samo da je konec sem si mislila. Pa nekaj sama ni kuj zadihala, se je napila plodovnice. Pa sem si mislila Who cares, sam da je za mano. Čez kakšen dan al dva sem se spravla k seb, drucga itak ne moreš, saj morš skrbeti za nekoga ki je čisto odvisen od tebe. No pol je šele prišla tista ljubezen in solze sreče. Sem mnogo kasneje kakšne pol leta kasneje brala nekje, da ima mama lahko take občutke, da se psihično pripravi na porod, da se z otrokom, ki je bil del nje, ločita in otrok postane svoja celota. No to mi je bilo takrat tako lepo, da sem se ob branju razjokala, da nisem bla nč čudna ko sem imela tiste občutke. Zdj pa nam več pametna. Čakajoča: ti se kr na nas obrni, veš da te poslušamo in ti stojimo ob strani. Kot veš, se nobena juha ne poje tko vroča (al kako že), se bosta s tvojo prijateljico že pomenile, boš videla. Držim pesti.
|