Crnitulipan
|
Dajamaja, tako zelo mi je žal.... toliko enega čakanja, potem pa nič od nič... to ni res, da moramo toliko pretrpeti. Ne samo fizične bolečine, tudi tiste psihične, pa tiste, ko je treba zbrati pogum in iti ponovno od začetka... Sicer pa punce lepo pozdravljene, Vsem novim nosečkam Jaz sem bila od srede do danes na morju; tale novica Dajemaje me ja prav potrla. Tudi morje je bolj malo pomagalo... strah je prisoten ves čas... do mojega drugega UZja pa še takoooo zeloooo daleč... Najrajši bi tudi sama šla k svoji ginekologinji, da vidim pri čem sem, pa iskreno rečeno kar ne upam. Bom na Reša počakala. Kaj naj rečem, res je eno je če postopek ne uspe in dobimo menstruacijo... ampak tole se pa že vleče tako dolgo, uradno sem danes 8T noseča... in to se mi zdi grozno veliko... Sama se imam za precej močno osebo, veliko vsega je bilo... ampak tole me pa spravlja na rob norosti... tako blizu in hkrati tako daleč... Nekako se tolažim, da so vsi znaki še prisotni. Čedalje večje prsi, boleče, trebuh ves napihnjen, se ga ne da več not povlečt; vsake toliko časa, pa zadnja dva tedna malo manj, me zbada v trebuhu. Kar se pa slabosti tiče... nosečke kako vam je slabo? Mene ravno ne sili na bruhanje, do sedaj bruhala le dvakrat, amapak mi je nekako mučno, nič mi ne paše za jesti, ker se mi potem kar naprej spahuje, ma, neke vrste mučnina, sploh ne vem kako bi to opisala... nič mi ni v redu.. včasih ko se proti jutru zbudim tudi čutim slabost, pa občasno v avtu... ma, zdaj pa že nakladam... iz strahu.... Vsem trepetalkam veliko mirnih živčkov, predvsem pa veliko sreče, Lahko noč, Čarna
|