nussy
|
Aslama punce!
Sem že nazaj, živa, zdrava in v enem kosu!
Sm se spočila in res odklopila. Plavali nismo, ker sem še vedno prehlajena. Sem pa vesela, da je vse v redu in da ni blo nič narobe ne na avionu in
ne tam.
Samo toliko, da vam povem, da sem skoraj ostala z vami. Cela drama, ki je ne privoščim nobenemu. V torek popoldne (dan pred odhodom) pridem domov in hočem it uredit Coris. No in ko sem odprla predla, kjer imava vedno pasuše, mojega ni bilo. OK. Ni panike, mogoče je pa v kakšni jakni, al pa torbici, sama sebi sem si rekla, itak sem noseča, pa sem mogoče pozabla, kdaj sem ga rabla, pa kam sem ga dala. Takoj sem poklicala  , ki je tut reku, da je zihr nekje, pa da nej bolš pogledam. No prov kmal je pršov iz službe in akcija se je nadaljevala. Preiskala vsa celo stanovanje! Vse cunje iz omar, posode iz omar, mislim da sva iskala tut v pečici. Jst sm bla že čist obupana, on pa sploh. Sam brez mene je pa rekel, da ne gre. Vmes sem šla še k zdravnici na pregled, da mi je dala potrdilo, da lahko letim (kljub temu, da sem bla že skor 100%, da sploh ne grem!). Dobila sem še Rhogam injekcijo, dala vodo, in obenem bla čist iz sebe. Če ti G svetuje, kje še poglej za pasuš, je pa res že zadnja faza.
Ko mi je sestra merila pritisk, je rekla, da bo vidla če mi ga je dvignl a ne.
No, se pravi iskanje je potekalo od treh popoldne pa do desetih zvečer. A si predstavljate?! Bla sem že ziher, da ne greva, stanovanje je bil kot bomba, nič spakirano, nič urejeno. Pol sva se še spičla prov na hudo, sej to paše zraven, ane, v glavnem mislm, da sm si skrajšala življenje za kakšno leto ali dve.
Ko sem bla že čist pri koncu, sem šla s prsti za vsak slučaj še gledat čist uzadi za predal, kjer sva itak gledala že na začetku. Je pa ta predal drugačen, kot drug zraven njega in je pod njim še en dodaten  les. No in začnem tipat ene liste. Tko sm ugotovila, da je pa neki stvari še tam spodaj. Približno 4-5 mm je prostora vmes in vzamem nož in bezam ven svašta in med drugim seveda tudi moj preljubi pasuš.
No, ura je bla deset, jst čist gotova, moj je šel že spat, ker je bil tok užaljen in jezen, da ni mogel več, stanovanje bomba, spakirano nič, še par cunj za oprat,... No, do enih zjutraj sem vse spedenala, ob petih pa auf, pa počasi na letališče.
V glavnem nisva prišla k seb še celo sredo. Mislm, da je bil to najbolj stresni dan v življenju do zdaj. Po moje bom dala pasuš kr uokvirit. No zdaj vsaj vem vse čare tega smotanga predala.
Toliko o dnevu pred odhodom.
Sem vas pogrešala in mislila na vas, saj veste, interneta pa glih nisem mela dol. No, počas vas bom mal prebrala, po obrokih.
Tolk sm zasledila v zadnjih postih, da diši po nekem srečanju. Je to res? In v LJ? Če je, pridem. In to 100%, ker ne rabim pasuša za tja.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
nekaj dela.... prav pasalo je, zdaj sem kot nova 
, poročajte, kaj ste lepega kupile v Avstriji (Ikei, Kiki).... da se čim prej spraviva tja 
Sem pa tako vseeno na sončku in zraku. Berem Belo masajko. Mislim, če je ona rodila zdravega otročka v tisti "divjini" brez folne, brez zeleza, brez UZ.......bomo pa me tudi, ane!
. 
