TamaraJ
|
Ja, vzgoja... pri meni so bitke že vsak dan na planu . Mali uveljavlja svojo voljo in mi celo argumentira svoje odločitve (ki so večno kontra mojim). Včasih je tako težko vztrajat, ker mi gre na smeh. Njegovi izgovori, zakaj kaj ali kam mora (npr) so večinoma tako izvirni, da me kar v želodcu stiska od smeha. Se pa tudi jaz malo bojim časov, ko bo najstnik. Ko gledam male nevzgojene pamže, ki se grdo obnašajo, mečejo smeti po tleh, uničujejo tujo lastnino in se ti za nameček še nagravžno režijo v fris... Grrrrrrrrrrrrrr. Kar strese me od jeze in reaje ne pomislim, da bom nekega dne kaj takšnega deležna od Tima. Ja, res je, da je pomembna vzgoja in midva se kar trudiva. Prenašam trmo, njegovo voljo (marsikdaj) ampak to zato, ker se razvija v samostojno osebico in poskušam spoštovati to, da se lahko včasih odloči po svoje (npr. kam gremo na sprehod, kaj bo oblekel, ....). Nikoli pa ne jaz ne moj ne dovoliva grdega, nespoštljivega obnašanja, razbijanja v navalih ihte, itd... In se mi zdi, da nama zaenkrat kar uspeva. Že zdaj se lepo obnaša v smislu pozdravljanja, prosim, hvala, na zdravje, itd. To se učijo tudi v vrtcu in je super. Je pa res, da nikoli ne veš, kaj nam še prinese čas. Upam, da uspeh in predvsem, da ohranimo medsebojno ljubezen, zaupanje. Potem je probleme lažje reševati. če osnovna celica, družina, dobro funkcionira. Joj, sem se razpisala
_____________________________
Amor Omnia Vincit
|