jooly
|
Evo mene. Nisem še nikamor šla, ampak sem po počutju tko zanič, da se mi tud na netu ne da viset. Cele noči ne spim, tko da edin dopoldan mal nadoknadim spanje. Noge mi tko zatekajo, da ne morem več nič obut, prste imam kot čevape, vezi me tko bolijo, da se na trenutke ne morem niti s fotelja dvignit... skratka za nikamor - edin za v porodnišnico . Žirafca... zmeraj trdim, da naklučja ne obstajajo in da se vsaka stvar zgodi z namenom. In trdno sem prepričana, da se je tudi v Sofijinem primeru zgodilo tako. Verjamem, da sta oba z možkom dovolj zrela, da bosta šla skoz to. Včasih na žalost tudi na tisoče dobrih misli ni dovolj, ampak kot sem že napisala, nekje je pač tako že bilo zapisano. V ta post ne bom limala "jokcov" in "stokcov". Dejstvo je, da nam je vsem hudo, ampak čez take stvari je enostavno treba iti pokončno in močno. Če boš karkoli rabila (četudi se "ne poznamo"), pa veš, kje nas najdeš. ajtak... tale tvoj trebuh me je pa čist vrgu... jst mam po moje pol manjšega, pa imam sam še 20 dni do konca. In prov vesela sem, da se me strije zaenkrat izogibajo že35... a ti še kar v službo hodiš???? ok, razumem, če maš svoj s.p. al pa kej tazga, ampak da bi pa kšnmu tečnmu šefu od rit odnašala... to pa ne!!! - aha, zdej vidm, da delaš za sebe - to pa razumem Grem zdej spet mal počivat ponoč nisem skor nič ), pa brez panike, mam od Scube telefon in takoj ko me navije, boste obveščene
_____________________________
Na koncu je vedno dobro. Če ni dobro, še ni konec.
|