Anonimen
|
A bi ve živele s partnerjem, ki ne zna ceniti vašega dela? Ki vidi samo svojega, samo svojo službo, svoje opravke, obveznosti (ki jih je ravno toliko kot mojih, samo časovno in organizacijsko si jih ne zna razporediti) oz. še manj, če računam, da breme otroka v veliki večini pade name. Ki je nekako, se mi zdi, zavisten, ker imate nestresno službo, ker lahko popoldne, ko pridete domov, v miru skuhate, pojeste, se pogovarjate z otrokom, pogledate TV, greste na igrišče, z otrokom k prijateljici, itd... On pa mora takoj po službi recimo opraviti telefonski pogovor (to je opravek) ali stopiti do kakšnega sorodnika za pol ure. Ali na pošto plačati položnice. No, drugih opravkov se pa že ne spomnim. Aja, košnja trave, kadar pač raste. In ali bi bile zmožne poslušati tovrstno vsakodnevno najedanje ? Da se razumemo, ko ima izpad, ga ima, je sploh neumno, da ga poslušam, še manj odgovarjam, ampak čez pol ure je pa že drug človek. Normalen. No, normalen pogojno, ker res ne vem, koliko je vse skupaj tole normalno. Kaj pravite? Vem, da bi morale slišati tudi drugo plat, samo verjemite, da bi vas po petih minutah filozofiranja začela glava boleti.
|