andreja2000
|
milamay ti kar brez skrbi piši o svojih trenutnih občutkih,ker te tukaj prav vse še predobro razumemo.Meni je bilo dosti lažje,ko sem lahko svojo žalost delila z vami in tudi jaz sem zelo naveana na vse vas. Je,pa res ta čas,ki ga preživljaš trenutno najhujši.Tudi moja Lara je bila že kar velika ko sem zanosila (8let,sin pa19),potem pa sem v 13 tednu splavila.Vsi smo bili zelo prizadeti in ko se vse čez čas spet ponovi,ko smo prišli že do 21 t nas je pa dobesedno zlomilo.Ne znam opisat,kako zelo je ta izguba prizadela khčerko,ki je pred tem vsaki dan božala moj trebušček,ji pela pesnice,se pogovarjala z njo ,ji pripravila igračke,ki jih ona ni več rabila.....potem pa šok..... .Hčerka je nato izbrala ime za našo punčko .Sin,ki je prece zgovoren,je za nekaj časa postal tih,le razmišljal še je,saj ko pa je on bil mlajši,sem pa imela 3ss,ki jih je tudi težko prenesel. Sedaj sta stara 11 in 22 let,vendar hčerka še vedno z strahom boža moj trbušček in me vpraša-mami,misliš da zdaj pa bo vse vredu?????? Ja,težko je in vem kako huda zna biti tvoja bolečina,ki ti trga srce. O,ko bi lahko,bi te objela,draga milamay,kajti tako trpeti nikoli nihče ne bi smel. Zate ,drži se in kadarkoli boš rabila našo besedo,veš da smo tu.
_____________________________
Kjer je upanje,je tudi pot...
|