|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  227 228 [229] 230 231   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: skupaj na poti do cilja
3.10.2007 14:03:48   
sonchek
...PO DOLGEM ČASU SE MALO PRIKLOPIM NA NET IN KAJ PREBEREM....
Milamay....tako strašno mi je hudoooooo.....user posted image user posted image user posted image ..sej sploh ne morem verjet, da se to dogaja.....
...vem, da so ti punce že napisale vse kar bi ti jaz lahko rekla in tudi jaz ti polagam roko na srce in ti pravim: NE OBUPAJ....prosim te, ne...tudi za vas bo prišel čas ko boste objeli svojo pikico in jo vzljubili, to bo zdrav in najboljši otrok....
Vem, da je sedaj to težko dojeti in preteklo bo mnogo solz in časa preden se boš spet postavila na svoje noge....
Drži se punca in ne pusti se...saj imaš le nekoga ob sebi za katerega je vredno živeti...user posted image user posted image user posted image

...in vsem ki s se nam pridružile na tej strani polagam na srce...punce borite se za svoje pikice...vem da je sedaj težko, pa vendar poglejte tiste ki jim je uspelo...po močni volji in neki višji sili jim je ratalo postati mamice...tako bo tudi nam....samo upanja ne smemo zgubiti...

IZVIRNO SPOROČILO: andreja2000
PIKICA!
Pod svojim srčkom sem te nosila,
takoj prvi dan globoko vzljubila,
zate vsak trenutek trepetala,
se te neizmrno veselila,a znenada ti si se tiho poslovila
in v meni žalost,praznino in solze pustila.
Oziram se v nebo ,
tja,med zvezde in tišino,
točim solze in prosim,
da nekdo mi zmanjša srčno bolečino.
Ne vem zakaj tako se je zgodilo,
a dajem ti večno zagotovilo,
da moje srce bo vedno tudi zate bilo.
 

Andreja....ostala sem brez besed...samo solza je spolzila po mojem obrazu...takooooo lepoooooooooooo...





_____________________________

Kaj ti pove moj topli objem,
ko k sebi te privijem:
ljubo moje detece,
zate le živim in bijem...(26.11.2007 in 27.09.2009)
--------------------------------
str. U-84

(odgovor članu lana38)
Neposredna povezava do sporočila: 5701
   RE: skupaj na poti do cilja
3.10.2007 14:05:15   
sonchek
IZVIRNO SPOROČILO: Romč

Hojla!

Spet jaz. Toliko časa že nisem bila tukaj da sploh ne vem kaj ste vse napisale. Nisem si še vzela časa da bi vse prebrala. Sporočam vam da sem imela že dve user posted image  po SS, sedaj ko pa sva začela delati nauser posted image  pa tretja že zaostaja. Močno upam da jo ne bo. Odločila sem se, da počakam še ta teden potem pa naredim test. Vam že sporočim kaj bo.

Upajte z mano na najboljše.


Romč držim pesti, da je ratalo...in čimprej sporoči...
papa

_____________________________

Kaj ti pove moj topli objem,
ko k sebi te privijem:
ljubo moje detece,
zate le živim in bijem...(26.11.2007 in 27.09.2009)
--------------------------------
str. U-84

(odgovor članu Romč)
Neposredna povezava do sporočila: 5702
   RE: skupaj na poti do cilja
3.10.2007 14:08:39   
sonchek
IZVIRNO SPOROČILO: Špela100

Punce ne obupat, vse boste user posted image in vse boste dobile zdravega user posted image . Vem, da so dnevi ko bi najraje samo spal in ne mislil na nič, dnevi, ko bi najraje kar kaj porinil v tla, vendar bo prišel tudi dan, ko boste zagledale user posted image in stisnile k sebi user posted image .
Jaz bi vam samo malo upanja rada dala, ker sem ravno s 3. pregleda in dobre volje, po dveh čiščenjih sem sedaj v 17. tednu, imeli bomo  fantka. Zaenkrat je vse ok in naj tako tudi ostane.

Bodite močne



Špela100...iskrena čestitke za fantka.....takooooo sem vesela zate in tvojega bambinija, ki raste pridno pod tvojim srčko...
Bravo...res sem vesela...
cmoka,cmoka,cmoka...in en velik objem....

_____________________________

Kaj ti pove moj topli objem,
ko k sebi te privijem:
ljubo moje detece,
zate le živim in bijem...(26.11.2007 in 27.09.2009)
--------------------------------
str. U-84

(odgovor članu Špela100)
Neposredna povezava do sporočila: 5703
   RE: skupaj na poti do cilja
3.10.2007 16:06:26   
Muca83
Špela100, take zgodbe kot je tvoja mi dajejo upanje, da mogoče bo pa tudi pri meni šlo v tretje rado.
Veliko sreče tebi in tvojemu user posted image !


_____________________________

Lana, 27.08.2009 (3.460 g, 50 cm, OG 37 cm)
6. mesec: 7.430 g, 67 cm
7. mesec: 8.240 g, 68 cm

(odgovor članu Špela100)
Neposredna povezava do sporočila: 5704
   RE: skupaj na poti do cilja
3.10.2007 18:57:55   
mirabela
user posted image  user posted image  user posted image  user posted image  CESTITKE SPELA user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Špela100)
Neposredna povezava do sporočila: 5705
   RE: skupaj na poti do cilja
3.10.2007 20:15:11   
Pikabu
Mirabela, žal mi je zate, da si tudi mroala čez to grozno izkušnjo. Ti želim, da bi ti čas hitro mineval, da bo bolečina manjša in da bo hitreje prišel čas, ko boš spet lahko mislila na novega user posted image . Drži se. user posted image

Špela, user posted image user posted image user posted image user posted image iskrene čestitke. Zate sem pa res vesela, ker se te spomnim, kako si z nami začela na oktobrkah. Lepo nosečnost še naprej ti želim, pa maksimalno uživaj. user posted image

_____________________________

Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)

(odgovor članu mirabela)
Neposredna povezava do sporočila: 5706
   RE: skupaj na poti do cilja
3.10.2007 20:57:31   
Shani
Špela - user posted image user posted image user posted image - kako je lepo slišati kako lepo napredujete je spodbuda za nas.  

(odgovor članu Pikabu)
Neposredna povezava do sporočila: 5707
   RE: skupaj na poti do cilja
4.10.2007 8:13:38   
Špela100
Hvala punce res ste zlate vse po vrsti, kar toplo mi je pri srcu, ko vidim koliko vas drži pesti.
Tudi jaz ful mislim na vas in držim pesti, za vsako, ki postane user posted image se veselim, kot bi se zase.
Samo ne obupat. user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image

Zdaj grem pa v napad na čokolino....user posted image user posted image user posted image user posted image


(odgovor članu Shani)
Neposredna povezava do sporočila: 5708
   RE: skupaj na poti do cilja
4.10.2007 9:15:52   
Milamay
Saj sploh ne vem, kaj naj vam napišem. Ne vem, ali naj še sploh berem ta forum? Ampak tukaj ste mi vse tako domače ... toliko časa smo že skupaj ... Za vsako sem trepetala, za vsako stiskala pesti ...
Še kar ne dojemam situacije. Ne morem razumeti zakaj ...

Življenje pa teče svoj tok naprej ... Saj vem, da bo čas prinesel svoje, da bo počasi manj bolelo, da bom z lažjim srcem gledala na vse, kar se je zgodilo. Trenutno pa še grozno boli.

Žal mi je, da vas morim z mojimi občutki in mislimi. Tako rada bi pisala o lepih stvareh, o rastočem trebuščku ... user posted image

(odgovor članu Špela100)
Neposredna povezava do sporočila: 5709
   RE: skupaj na poti do cilja
4.10.2007 9:36:02   
Shani
Milamy - čisto nobene ne moriš in vse precej dobro vemo kako ti je. Tvoja žalost je čisto normalna in je prav, da jo daš ven iz sebe, saj če bi vse tiščala v sebi bi te psihično uničilo. Vem kako ti je ker sem tudi sama prve mesece tavala v svoji žalosti in se spraševala zakaj. Če ti je težko se razpiši tukaj in verjami, da te vsaka od nas bo z veseljem poslušala in potolažila.

Milamy zakaj se nam mora to dogajati nevem in očitno moramo eni it v življenju čez težke preiskušnje. Zdej žaluj in joči ker je tako prav in sem sigurna, da bodo prišli tudi svetli trenutki.
Tudi sama imam sina in sem res vesela, da ga imam... poskušala bom še in upala na najboljše ampak danes sem vesela, da imam sina in to je moja sreča.

Drži se!user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Milamay)
Neposredna povezava do sporočila: 5710
   RE: skupaj na poti do cilja
4.10.2007 10:05:05   
Milamay
Ja, jurka - tudi mene gor drži sin in to, da je zdrav in vesel fantek. Res sem srečna, da ga imam in da imam ob sebi ljubečega moža. Hudo je le to, da moramo nekateri pretrpeti toliko in tako grozne stvari ... Da smo ves čas na neki preizkušnji ... To pa več ni res.

(odgovor članu Shani)
Neposredna povezava do sporočila: 5711
   RE: skupaj na poti do cilja
4.10.2007 10:31:05   
lana38
Milamay, piši vse kar ti pade na pamet, tudi če se ti bo zdelo neumno. Me te razumemo. Tudi jaz sem lani pisala vse, kar mi je pač padlo na pamet. Mi je to zelo pomagalo, da sem dala vse ven iz sebe. Dokler pa tuhtaš in kuhaš v sebi, pa je samo še huje. Včasih vsega ne moreš povedati ljudem okrog sebe, ker tudi oni po svoje trpijo. Jaz sem parv čutila, kako moj user posted image  in sin po svoje žalujeta, pa jih potem nisem še s svojimi težavami morila. Moj Blaž je bil že velik in je prav dobro vedel, da gre za izgubo. Pa tudi zelo težko se je s tem sprijaznil. Tudi zdaj se mu pozna, da se ne more sproščeno pogovarjati o tem user posted image , ki ga zdaj čakamo.
Me smo tukaj, da z nami deliš svoje misli. Po svojih močeh ti bomo pomagale čez te žalostne trenutke. Prav zato sem ti tudi takoj napisala, da nas ne zapuščaj, tudi če se ne boš odločila še za enega user posted image .
LP

_____________________________

lana38

(odgovor članu Milamay)
Neposredna povezava do sporočila: 5712
   RE: skupaj na poti do cilja
4.10.2007 10:47:57   
Shani
Milamy -  ja se strinjam s teboj grozen je če moraš it čez to in življenje res ni fer za take preizkušnje.
Hudo mi je za tebe!user posted image user posted image user posted image

(odgovor članu Milamay)
Neposredna povezava do sporočila: 5713
   RE: skupaj na poti do cilja
4.10.2007 10:50:20   
Milamay
Lana - tvoj Blaž je seveda tudi trpel. Moj je star 3 leta, pa zdaj že malo razume. Lani je bil pa še premajhen, da bi razumel vso situacijo. Tokrat pa je vedel, da pričakujemo. Bila sem ves čas doma in večino časa preležala, pa me je spraševal, kaj mi je. Zdi se mi dobro, da otrok ve, kaj se dogaja. Tako je seveda pričakoval dojenčka, ves čas je govoril, da bo punčka. Da si on želi sestrico. En dan, ko je prišel iz vrtca, mi je rekal - "Mami, kaj pa če bi naši punčki bilo ime Nataša?" Vzgojiteljica je namreč Nataša in očitno mu je všeč. Zdaj pa sem mu razložila, da ne bomo dobili dojenčka, da mu je prenehal biti srček ... Ja, prvo vprašanje je bilo, kam pa je šel.
Tako, zdaj pa moram iti. Imam danes pregled pri svoji osebni zdravnici. Upam, da bom še lahko nekaj časa doma, da pridem malo k sebi.

Lep dan vsem

(odgovor članu lana38)
Neposredna povezava do sporočila: 5714
   RE: skupaj na poti do cilja
4.10.2007 10:58:51   
lana38
Milamay, kar omeni svoji zdravnici, da rabiš še nekaj časa, da se pobereš. Mislim, da bo razumela. Meni je tudi bila prva misel, samo da ne grem še takoj v službo. Potem po enem mesecu, pa sem si že želela spet iti malo delat.user posted image
LP

_____________________________

lana38

(odgovor članu Milamay)
Neposredna povezava do sporočila: 5715
   RE: skupaj na poti do cilja
4.10.2007 13:09:52   
andreja2000
milamay ti kar brez skrbi piši o svojih trenutnih občutkih,ker te tukaj prav vse še predobro razumemo.Meni je bilo dosti lažje,ko sem lahko svojo žalost delila z vami in tudi jaz sem zelo naveana na vse vas.
Je,pa res ta čas,ki ga preživljaš trenutno najhujši.Tudi moja Lara je bila že kar velika ko sem zanosila (8let,sin pa19),potem pa sem v 13 tednu splavila.Vsi smo bili zelo prizadeti in ko se vse čez čas spet ponovi,ko smo prišli že do 21 t nas je pa dobesedno zlomilo.Ne znam opisat,kako zelo je ta izguba prizadela khčerko,ki je pred tem vsaki dan božala moj trebušček,ji pela pesnice,se pogovarjala z njo ,ji pripravila igračke,ki jih ona ni več rabila.....potem pa šok.....user posted image .Hčerka je nato izbrala ime za našo punčko user posted image .Sin,ki je prece zgovoren,je za nekaj časa postal tih,le razmišljal še je,saj ko pa je on bil mlajši,sem pa imela 3ss,ki jih je tudi težko prenesel.
Sedaj sta stara 11 in 22 let,vendar hčerka še vedno z strahom boža moj trbušček in me vpraša-mami,misliš da zdaj pa bo vse vredu??????
Ja,težko je in vem kako huda zna biti tvoja bolečina,ki ti trga srce.
O,ko bi lahko,bi te objela,draga milamay,kajti tako trpeti nikoli nihče ne bi smel.
Zate user posted image ,drži se in kadarkoli boš rabila našo besedo,veš da smo tu.user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

(odgovor članu lana38)
Neposredna povezava do sporočila: 5716
   RE: skupaj na poti do cilja
5.10.2007 7:09:48   
krtekxx
Milamy, tale Upanje po splavu je namenjem predvsem temu, da potožimo o naši bolečini in ko se enkrat ta omili, upamo skupaj, da bomo tudi me dobile v naročje svoje štručke. Enkrat....Zato ostani z nami, dovoli, da te tolažimo, ti pošiljamo tople misli, te v mislih objemamo in ti poskusimo te grozne dni vsaj za kak trenutek, ko nas bereš, narediti manj grozne. In NE OBUPAT. Sina imaš, svojega biološkega otroka, kar pomeni, da sta z možem čisto zmožna reprodukcije. Če je enkrat bilo OK ni vrag, da ne bo še enkrat. A veš kaj, pri meni je bilo že 6x vse narobe, nobenega otročka nimam še doma, pa tudi slučajno (pri svojih skoraj 38) nisem obupala. In ne mislim, dokler ne pridem v meno. Pa še za potem je upanje glede na to, kam gre medicinska znanost. Vzemi si čas za novo nosečnost, vzemi si dovolj časa za žalovanje za to pikico in verjemi, da bo prišel dan, ko si bos zaželela zopet ugledati 2 črtici. Do takrat pa vsakič, ko te obidejo grozne misli in žalost, pojamraj kakemu od bližnjih, ki te zna potolažit, ali pa sedi za računalnik in potarnaj nam. Prav?!

(odgovor članu andreja2000)
Neposredna povezava do sporočila: 5717
   RE: skupaj na poti do cilja
5.10.2007 10:30:09   
Milamay
Oh, krtexx in vse ostale - to več ni res, da moramo nekateri toliko trpeti, da pridemo do svojega otroka. user posted image  Kaj vse zdržimo?! Občudujem vas vse, ki ste kljub nenehnim porazom in padcem vztrajale in še vztrajate.  Tisto o meni, mi je celo zvabilo nasmeh na ustinice.
Ja, tudi jaz mislim, da moram zdaj premagati to bolečino, potem pa bomo videli, kaj bo čas prinesel. Ja, če bi bila mlajša ... ja, potem bi imela časa dovolj, da bi uredila svoje misli, želje ... zdaj pa ... Saj še nisem tako grooozno stara (36), ampak vseeno mi leta prehitro bežijo. Pustila bom času, da prinese, kaj namerava. Če se bo želja po otroku spet pojavila, bova zagotovo še poskušala, če pa te želje ne bo, pa tudi v redu. Ja, krtexx, srečna sem, da imam sina, da imam vsaj enega otroka. Mnogim to žal ni dano.

Ob vsakem vašem postu se moram razjokati. Tako lepo mi napišete. Kar toplo mi je pri srcu. Res edino ve veste, kaj se zdaj dogaja v meni. No, mož seveda tudi. Hvala vam, da ste tu in da mi pomagate prebolevati to izgubo. user posted image

(odgovor članu krtekxx)
Neposredna povezava do sporočila: 5718
   RE: skupaj na poti do cilja
5.10.2007 11:04:35   
andreja2000
milamay krtekxx ti je tako lepo napisala.....res je ,ljuba moja,pusti času čas,kot sem že rekla,ta itak vedno prinese svoje.Potem boš videla kako naprej in se sama odločila tako kot se ti bo zdelo,da je najbolj prav.Veš,tudi mene so obupno skrbela leta in ko smo izgubili našo Tino sem jih imela 39,letos pa 42,vidiš,tudi ti še imaš čas,saj si kar nekaj mlajša.
Mislim nate in ti želm veliko moči user posted image user posted image user posted image

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

(odgovor članu Milamay)
Neposredna povezava do sporočila: 5719
   RE: skupaj na poti do cilja
5.10.2007 11:43:28   
krtekxx
Milamy in tudi ostale, to se ne dogaja le nam-ženskam, ampak - kar žal v svoji bolečini (in poplavi hormonov) velikokrat pozabimo - tudi našim partnerjem. Zagotovo tudi oni žalujejo na svoj način in bi bili potrebni tolažbe, vendar jim v teh trenutkih, ko smo me obupane, na tleh, dnu našega psihičnega razpoloženja, ne moremo dati. Meni je še zmeraj žal, da sem mojega partnerja pri UPN, ko me je prosil, če lahko ostane ob meni, odslovila rekoč, da bom že sama zmogla in naj mi ne teži. In gotovo je doma celo noč trpel še huje kot jaz, ker ni vedel, kaj se dogaja z mano, kako stvari prenašam fizično/psihično...Sedaj se vsakič, ko gre spet narobe toliko zberem, da ga večkrat vprašam, kako se počuti in mu povem, da vem, da je tudi njemu težko. Punce, vikend je pred vrati, narava se je obarvala v najlepše barve, izkoristite proste trenutke za dihanje svežega zraka, poslušanja ptičjega petja, šumenja dežnih kapljic, lovljenje sončnih žarkov...


(odgovor članu andreja2000)
Neposredna povezava do sporočila: 5720
   RE: skupaj na poti do cilja
5.10.2007 12:37:00   
Milamay
Ja, krtexx - prav imaš. Zdaj je treba v naravo, prepoditi vse temne misli, ki se nam podijo po glavi in uživati v tem trenutku, ki nam je dan. Čeprav, za vikend je napovedano slabo vreme. user posted image  Da pa naši možje trpijo tudi z nami, s tem se popolnoma strinjam. Mož je na začetku imel kar ves čas solzne oči, ni mogel dojeti, da je spet nekaj narobe ... Jaz sem bila na začetku, ko so nama povedali, da ni več utripov, bolj trdna. Me je pa kasneje toliko bolj zlomilo. Sicer pa pravijo, da vse pride za splavom. V prejšnji nosečnosti ob UPN v 23. tednu je bil mož ves čas z mano. Ne znam si predstavljati, da ne bi bil. Krtexx ti si takrat pač storila to, kar si čutila. Je pa res, da potem, ko se stvari malo oddaljijo, začnemo razmišljati drugače.

Sin je bil zdaj od ponedeljka z babi in dedijem na morju. Danes se vrne in povem vam, da že komaj čakam, da pride domov. Da ga močno stisnem k sebi. Se sploh noben dan nisem mogla z njim pogovarjati po telefonu, saj ko je zaslišal moj glas, se je začel jokati. Ubožček. Drugače me sploh ni pogrešal, le ko me je slišal. Važno je sedaj, da pride domov.

(odgovor članu krtekxx)
Neposredna povezava do sporočila: 5721
   RE: skupaj na poti do cilja
5.10.2007 16:41:42   
kodrana
pozdravljene.
nisem mogla v zadnjih dveh dneh do vas.. zelo sem vas pogrešala in mislila na vsako od vas..

Milamay še vedno ne dojamem, da se je zgodilo.. hudo je tudi meni zate. ne vem, zakaj mora bit tako. vseeno pa vem in čutim, da bo sreča spet na tvoji strani. in bosta imela še eno zdravo dete. daj času čas. mislila sem nate..

špela user posted image user posted image user posted image  tudi od mene. zelo lepa novica.

meni je teden kar hitro minil, saj sem začela delat in nimam toliko časa mislit na nosečnost. se zelo veselim, a hkrati bojim. komaj čakam, da minejo ti krizni tedni.. drugače sem ok. malo še pokašljujem. posebaj zjutraj, kot kak stari čičouser posted image . prsa me bolijo (hvala bogu). utrujena sem (kaj ne bom, vstajam ob 5h). veselm se naslednjega, drugega, a v bistvu prvega pregleda, da mi potrdi, da je vse ok.. čez dober teden dni.

želim vam lep vikend. izkoristite ga zase in za svoje ljube.






_____________________________

sanje so se uresničile..
13. 5. 2008 sva dobila najlepše darilo.. Taro
26.10. 1010 pričakujemo še en zakladek.

(odgovor članu Milamay)
Neposredna povezava do sporočila: 5722
   RE: skupaj na poti do cilja
6.10.2007 0:05:59   
Ana Luna
Milamay, punce so ti že vse tako lepo napisale, da sem še sama ganjena ... Trenutno ne spravim iz sebe kaj pametnega, le vedi, da sem tudi jaz v mislih s tabo in ti pošiljam objem.

Krtekxx, Andreja2000 in vse ostale - občudujem vaš optimizem in vztrajnost, ki je lahko vsem za vzor. Bravo, punce! Že zdaj ste zmagovalke in verjamem, da boste (bomo) slej ko prej nagrajene!

(odgovor članu kodrana)
Neposredna povezava do sporočila: 5723
   RE: skupaj na poti do cilja
6.10.2007 11:52:08   
lana38
Moram priznati, da se včasih kar sama sebi čudim, da imam toliko poguma in moči. Verjetno je to želja po ohranitvi človeške vrste.
LP

_____________________________

lana38

(odgovor članu Ana Luna)
Neposredna povezava do sporočila: 5724
   RE: skupaj na poti do cilja
7.10.2007 12:21:38   
krtekxx
Lana, sorry za to pripombico, mogoče ohranitev tvojega rodu za nekaj nadaljnjih deset (sto) letij, človeška - predvsem bela - vrsta je pa žal obsojen na to, da izgine. Zato je treba živeti vsak trenutek in predvsem danes!

(odgovor članu lana38)
Neposredna povezava do sporočila: 5725
Stran:   <<   < Prejšnja stran  227 228 [229] 230 231   Naslednja stran >   >>
Stran: <<   < Prejšnja stran  227 228 [229] 230 231   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Ultrazvočni pregled pri plodu s povečano n...
Pri ultrazvočnem pregledu v 18. do 23. tednu nosečnosti z natančno, usmerjeno preiskavo poskušamo odkriti, do katere mer...
7 nenavadnih dejstev o spermi
Poleg tega, da sperma preprečuje depresijo pri ženskah in bi si z njo partnerka lahko tudi negovala kožo, smo našli celo...




Razpoloženje v času nosečnosti.
Admin

Ste med nosečnostjo imeli nenadne spremembe razpoloženja?