 |
RE: no aprilke 2005, kako?
6.5.2007 21:03:30
|
|
|
|
taška30
|
Evo mene!
Hvala za čestitke. Mi smo super.  Kot je že April povedala smo dočakali Julijo točno na Mancin rojstni dan in to čisto po 'naravni' poti (brez sproženja), torej bomo imeli nekaj let dvojno praznovanje rojstnega dne - dokler se princeski ne bosta začeli zavedati svojih pravic in bosta zahtevali vsaka svojo žurko.
Začelo se je ob sedmih zjutraj, zbudim se in nekaj me špika spodaj - kot že celi teden nazaj, sploh nisem resno jemala zadeve in tako naslednjih par ur, vmes malo gledam na uro, špikanje se ponavlja na 6-7 minut, ampak to je bilo tako švoh, še med menstruacijo me je dostikrat bolj špikalo. No, tam okoli 12-ih sem pa le rekla, da bi se šla malo pokazat kaj je to, ker je bilo vse skupaj že na 5 minut, no pa sva šla.
Na CTG-ju so seveda bili popadki zelo vidni, je rekla sestra pri tazadnjem: uf, tale je bil pa kar močen a ne?, jaz pa: hm, no.. - mislim, jaz sem si popadke drugače predstavljala, bolj kot v filmu da te orenk zvije (naj povem da so mi prvič našopali umetne iz ničle na ful, da me je do stropa metalo skoraj), očitno so ti 'naravni' bolj prijazni , no pa odprta sem bila že 3 cm.
In smo šli gor na obvezno wc proceduro, popodki že na 3 minute, ampak mene niso boleli nič, OK, malo. Okoli dveh smo šli v porodno, jakost popadkov je postajala malo bolj omembe vredna, ampak še vedno nič pretresljivega, predrli so mi mehur in smo videli, da se je mala že posračkala v plodovnico. Zato mi je zdravnica svetovala, da mi dajo majčkeno umetnih, da malo pospešimo zadevo. No, ob treh so mi dali flaško umetnih, ob polpetih se je pa rodila Julija. Porod - mala malica, resnično, če me je kaj bolelo, sta me dva zadnja popadka preden smo zagledali glavico, hvala bogu, da mi niso dali EA (gospa, žal mi je, anestezistka sicer je tu, a ne daje EA - itak, kot da sem pričakovala da jo bom dobila) ker bi mi bilo žal za to doživetje. Moram reči, da sem zdaj resnično doživela porod v vsej njegovi lepoti, bila sem zraven z dušo in srcem, medtem ko mi je bilo prvič ena sama muka in bolečina.
Niti enega šivčka nimam in že drugi dan po porodu sem bila v 'spodnjem štuku' čisto OK - kot da nisem rodila, razen čišče, seveda.
Julija pa...  - najbolj pridno dete na svetu, je in spi, je in spi, je in spi. Se pridno dojimo, spi celo noč, edino 2x se dojimo (v spanju), Manca jo je lepo sprejela, jo boža, 'pomaga' pri previjanju...skratka super se imamo.
Tole je kot pesmica proti prvič, jaz sem kot rožca, polna energije.
Tolk za danes, lp Taška
|
|
|
|
Natisni
Mene pa najbrž ne bo doma.
joj, mi je hudo, vsi samo čakamo/čakajo, da grem v Rim. 
- jaz pač nisem talent za to
Hitro je minilo teh čudovitih dveh let, ko si nama osmislil življenje. Rada te imava.
Že v takem nizkem štartu, s potovalko itd...potem pa takole. 
, čez 5 minut pridem nazaj ven v čakalnico in že slišimo otroški jok.
A ti si še doma?? Da ne boš res za Mančin rojstni dan rodila. Ej se mi že prav smiliš. No daj drži se, pa javi, ko boš drugič mamica. 
