Anonimen
|
Draga Pipipapapu,
popolnoma te razumem in prav nič ne pretiravaš!!! Ko sem brala tvojo zgodbo, sem se grenko spomnila, da je bilo pri nas enako kar se tiče "uletavanja"med dojenjem, kopanjem, spanjem... Mi 3-je živimo v zgornjem nadstropju, gor ima sobo še možev brat in njegova punca, tako, da vsi uporabljamo Wc, kopalnico, pospravljam pa jaz. Ko onadva prideta ponoči z žura, ta malga velikokrat zbudita, potem pa dopoldan spita in jaz takrat ne smem sesati-navodilo tašče!
Pri nas, ko je prišla patronažna na 1. obisk, sva z možem stala ob njej, ko je kazala previjanje otroka. Ko je prišla tašča, se je vrinila med naju in med patronažno-meni se je kar zameglilo-halo, ženska-komu pa kaže previjanje??? Tudi jaz sem se počutila tako, kot,da sem jim prinesla dolgo pričakovano darilo - otroka. Pri nas je bilo isto kar se tiče cunjic itd., naš otrok ima Armanijeve cunje (še jaz jih nimam). Ko bo star 18 let, ga bo babi verjetno vprašala, če želi Mercedesa ali Jaguarja. Da ne govorim, da znori z njim, da naš ta mal gleda, kot bi se ji zmešalo, tuli, ku-ku-ka...Noro, po moje si sosedje mislijo, da se kregamo.
Tudi mi2 z možem sva imela že ornk borbe, ker ji on ne upa nič rečt, so družina, ki se ne pogovarjajo odkrito. Sem tudi jaz že rekla, da bova spokala. Jaz mojim staršem povem, da naj nekaj ne počnejo, če mi ni všeč, oz. zdaj že ne dovolim.
Naj povem,da sva bili midve s taščo pred rojstvom malega full prijateljici, vem to je bila moja napaka, ker sem jo preveč pustila do sebe, ampak ona me je ob dveh sinovih, vzela za "hčerko", tako je večkrat povedala.
Tudi pri nas so mislili, da bomo vikende kar vedno skupaj, da bo ona kuhala za vse-big happy familly, potem je bilo pa narobe, če nismo prišli dol, ali če smo šli kam po svoje. Sedaj je moj sin star 2 leti in se je odvadila prihajat gor kadar ji zapaše, ta malga ji nesem dol kadar jaz hočem, čaprav ves čas poslušam, da ga nič ne vidijo (dol je skoraj vsak dan po 1-2 uri).In še bi lahko pisala...
Res je,da ti bo čez kakšno leto pasalo, da ti bo tašča vzela malega za kakšno uro, ampak sedaj pa verjamem oz. vem, da je grozljivo. Kar sama ji povej. Ker moj mož ni hotel nič reči svojim staršem, sem jih poklicala gor na kofe in začela. Sicer težko, s tresočim glasom, tudi kakšna solza je padla, ampak povedala sem pa vse. Pa je sedaj boljše. Tako, da zberi pogum, reci, da bi ji rada povedala, kako čutiš in da upošteva tvoje mnenje. Sedaj si ti mama,ona je dala to že skozi, sedaj si ti na vrsti, pri 1. otroku bolj kompliciraš, kot boš pri 2. in tako je tudi ona.
Punca, glavo pokonci ,tvoja beseda šteje in to ravno pri tvojem otroku!!!
Srečno!
(Anonimna)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
. 
, ampak če se ustavim in razmislim, vem, da nikomur ne želijo nič slabega, sploh pa ne malemu. Me pa včasih kar skuha od jeze, če se s čim ne strinjam 
