guppy
|
Ojla!!! Pravkar sem pricepetala z rednega pregleda. Najprej sva poklepetala z G o moji preboleli angini in antibiotikih, potem me je pa poslal na mizo poslušat srčka. Pa je postavit sondo na trebuh in čiha puha čiha puha se je slišal srček malčka spodaj. Potem je pa iskal drugega... in iskal in iskal.. in nikjer srčka. Meni so se skoraj noge odsekale od strahu. Je rekel "na tole se pa res ne moreva zanašat, greva raje na UZ". Pa sva šla. Ufff ? Komaj sem naredila teh par korakov čez hodnik in ves čas sem si ponavljala, da je vse OK, ker se mi zdi, da je tale drugi lumpi že ful visoko pod želodcem in da ga zato nisva našla. Ko sem se ulegla za UZ sem mu pokazala, kje me kateri brca in tipi topi sva jih našla z ultrazvokom in ugotovila, da obema bije srčece in da veselo migata in sta čisto živahna, se kobacata oba sem in tja. Kar ene par minutk sva jih gledala (za spol je rekel, da je bolje, da mi povejo še enkrat na morfologiji) in na trebuhu mi je pokazal, kako ležita. Spodnji lumpek je čisto levo spodaj v trebuhu in leži nekako po diagonali, zgornji pa je v popolnoma vodoravni legi pod želodcem, torej že kar visoko nad popkom. G mi pravi, da itak zdaj spreminjata lego in naj se ne pustim motit, da desno spodaj v trebuhu "ni ničesar", hehehehe. Tok sem bila vesela, da je vse v redu !!! Dobila sem recept za železo in napotnico za morfologijo. Moram se naročit po telefonu v ponedeljek, upam, da dobim Pušenjaka. Drugače sem imela urin precej slab, ampak se ne sekiram ker me ni nič kregal (do zdaj je vse OK), se bom samo malo več nalivala z vodo. Odkar sem imela angino sem se malo odvadila rednega pitja, kar se takoj takole pozna. Duskamb, pa še tebi odgovorim. Ko sem takole sama doma, se ponavadi zbudim okoli 9h. Malo še poležim v postelji in telovadim (keglove vaje), potem se pa počasi odvlečem v kopalnico. Pol se spravim počasi pogledat mail, zajtrkovat, malo posedim... in pafff, ura je kar naenkrat 11. Te dni res veliko berem in gledam stvari za dojenčke. Zdaj sem tudi v "good mood" za učenje, tako da se učim kake pol urice, potem ko me vse boli, se preselim na posteljo... pa spet za mizo, pa spet ležat... in spet je ura naenkrat 15h, ko pride lubi domov in jeva kosilo. Če sem dobre volje in pri stvari zdaj še rišem dopoldan, ravno danes moram pobarvat tri ribice za na steno, ker se je kontura že fajn posušila. Upam, da tudi tebi tako hitro minejo dnevi!! Pozdravček vsem so-nosečkam, se še kaj oglasim, ko se malo spočijem od pohajkovanja
|