Pikabu
|
Današnji dan je pa bil deloven. Moji trije lubčki niso bili prav dolgo zunaj, že po eni uri so bili nazaj. Nisem bila tako frej, kot sem mislila, da bom, ampak mi je vseeno uspelo skoraj vse narediti, kar sem si zadala. Možek je bil še tako priden, da je kosilo skuhal, jaz sem pa Maksa uspavala, da sva lahko vsak svoje delala, Ema se pa itak sama lepo zaigra. Po kosilu sem se pa lotila likanja, pa nisem vsega zlikala, ker mi je zmanjkalo vode v likalniku. Potem je šel mož na pevske, Maks se je igral v ležalniku, z Emo sva pa spet sestavljali hama perlice. Sicer Ema ne sestsavlja kakšnih vzorcev, ampak jih pa zelo lepo natika, pa tudi vzrtajna je kar. En lik naredi, potem ima pa dovolj, ampak tistega enega pa res naredi sama. Ko sva končali, sem šla Maksa spravit spat, vmes je mož domov prišel in je dal spat še Emo. Zdaj pa še malo bluziva vsak po svoje, jaz tukaj, on pred TV, upam, da se kmalu spraviva spat. Jutri pa, če bo vse po načrtih in vreme naklonjeno, se pa gremo potepat, verjetno proti morju. Sploh se ne spomnim, kdaj smo nazadnje imeli nedeljo frej. V letošnjem letu zagotovo še ne, vedno je kaj bilo. Se že zelo veselim. Beki, nič se ne sekiraj za bazen, kako boš sama. Saj si bomo pomagale. Če boš kdaj sama, v lasni režiji hotela iti, samo vzemi enega s seboj, da ti lahko malo prime Tinkaro, če se bomo pa me zmenile, ti bomo pomagale. Kaj rabiš? Obroč je že fino imeti, če je možno, si ga kje sposodi, sicer smo pa mi Emo imeli še lani na morju v tem obroču, zdaj ga bo pa morala prepustiti Maksu, upam, da se bo ona znajdla z rokavčki. Namesto plenice, kopalk ji lahko kupiš kopalke za enkratno uporabo, ali pa kopalke iz blaga. Jaz sem to kupila v DM-ju. Tasha, saj sem ti že napisala. Tukaj ti pošiljam samo še en Sprehod po Bledu: Sem ZA. Gaya, se pa drugič dobimo pri nas. Upam, da uživate v vseh žurkah. Kopalke: jaz jih moram tudi probati, kako mi stojijo. Ne vem pa, če se bom spravila kupiti nove. A je možno, da si lahko kupiš samo zgornji del posebej? Maxica, pomojem, da ima tvoj mož kar prav glede krsta. Veš kaj, preprusti zdaj njemu, da on ureja, moški znajo to včasih bolj izpeljati. Maxica, a veš, da mene tudi mandarine naženejo. Sploh se jih ne upam več kupiti, kaj šele jesti. Zdaj me je pa že ene dvakrat, pa sploh ne vem kaj. Enkrat me je sredi sprehoda, ni bilo šans, da pridemo domov. Bili smo v bližini gozda, tako da smo zašibali gor, vozek sem parkirala, Emi zabičala, da se ga mora držati in čuvati Maksa, noro je bilo. Sploh ne vem, od česa to pride, ker nisem nič takega jedla. Zdaj se kar bojim iti na sprehod, da se ne bi kaj podobnega ponovilo, ker doma ni bilo nobenih znakov. Post: čokolade res še nisem nič, se pa vse težje upiram ostalim stavrem. Tudi mene danes daje tale volčja lakota, bi kar nekaj jedla, pa sploh ne vem, kaj. Predvsem bi nekaj sladkega valjala po ustih.... Arabela: za pitje iz kozarca. Maxica, res sta luštkana z Lanom. Moci, držim pesti, da čim prej ugotovijo, kaj je narobe, pa da se tole neha. Frrrr, jaz sem tudi menda znala z žakljom hodit, ne vem pa, če sem šla tudi po stopnicah. Naša Ema zdaj vsako jutro že navsezgodaj vstane in pride v spalnico in naju meče pokonci: Vstani mami, jutlo je, obleci me. Ati, jutlo je, daj vstani. Danes je bilo to ob sedmih. Noro, se bo Maks umiril, bo pa ona začela, ko prej nikoli ni. Glede mirnosti Maksa bomo pa še videli, se mi zdi, da je čisto drug karakter kot Ema, tako da bo še pokazal, kaj bo. Maxica, a župnik si pa celo upa k vam na kosilo priti? Ta pa je čuden. Vi kar pridite v Atlantis, jaz močno upam, da se nam kdo ne napove na obisk naslednji teden, pa da ne pride kaj drugega vmes, pa da se bo moj gospod mož strinjali. Maxica, ko opisuješ Lana, kar vidim našega Maksa, istega. Na tleh se zamoti in igra, če je Ema ob njem. Sicer se je zadnje dneve spet malo navadil, da kdaj se pa tudi mora sam s sabo ukvarjati, ampak kakšen jok, pa kakšna togota, če on ne bi. Danes mi je spal tukaj gor, ko sem likala. Potem sem košek kar v hodnik pripeljala, da me je gledal, toliko, da sem končala. Potem sem ga pa nesla dol možu in sem vzela hama perlice, da sem jih polikala, on je bil pa lačen. Kakšen užaljen jok, da sem ga dala iz rok, pa čeprav atiju. Pa ko so se dopoldne spodaj igrali in sem vedela, da bo počasi Maks že lačen, pa ni nič jokal. Potem pa pridem jaz v dnevno sobo, me Maks zagleda in najprej usta do ušes. Morala sem si pa umiti še roke, da ti vidiš ta jok. Katastrofa, mami je šla mimo njega in ga ni dvignila. Po mojih opazovanjih se mi pa zdi, da je kot drugi otrok bolj zahteven, ker bi se sicer mogoče več z Emo ukvarjala kot z njim, če bi bil preveč priden in potem na tak način vzbuja pozornost. vava, lepo te je spet brati. Kakšen lepotec je vaš Luka, pa kako je velik. JAz sem nekje brala, da če otrok zahteva več obrokov, kot jih je že imel, da je to tudi znak, da je čas za GH. Ko boš pa utegnila, se nam pa kar še kaj javi. Zdaj pa upam, da sem vse obdelala.
_____________________________
Ema (13. 9. 2004) Maks (27. 9. 2006) Katja (11. 4. 2010) Luka (13. 6. 2014)
|