@lina
|
Ojla, drage moje  in neveč !
Kaj je zdaj to? Vsedem se pred računalnik, vsa v pričakovanju da me čaka ene 50 naklofanih strani za brat, pa nič??
Ja saj ne morem verjet, koliko je mamic. Mi je sicer že mis povedala po telefonu, ampak res.. Vsem skupaj in vsaki posebej čestitke in  Ampak fantje so pa v prednosti, a ne?
No, čisto na kratko vam napišem, kaj se mi je dogajalo. V sredo so me sprejeli na oddelek, dobivala sem tabletke, bila sem nesrečna, ker so me notri pustili ves čas, saj sem samo tabletke jemala... no, pa CTG so mi delali vsak dan.... Tako sem si želela čez vikend domov, pa nisem upala prosit. In tudi sreča da nisem, saj bi se potem doma ful sekirala. Namreč v soboto sem malo zakrvavela, čisto malo, za en mali vložek, ampak me je dežurna zdravnica takoj pregledala, pa še enkrat naredila UZ če bi se mogoče posteljica odluščila, pa k sreči ni bilo nič takega vidno. V nedeljo so me še enkrat pregledali vaginalno in ni bilo nič čudnega videti. So se pa zaradi te krvavitve in tudi mojih dobrih izvidov odločili da nima smisla čakati in ker sem imela dogvorjen CR, so mi ga kar določili za torek. In sem šla - takoj v torek zjutraj... Dobila sem enkratnega doktorja (dr. P., saj ga poznate z MONa - Ginekologija in porodništvo), res sem navdušena nad njim. Rez, ki mi ga je naredil, so vse sestre občudovale, kako je lep (taki notranji šivi, baje se pol skoraj nič ne pozna...). Naslednji dan me je prišel tudi na oddelek pogledat, se pogovorit - dr. kot se šika...
No, in še k naši mali sreči - dobili smo fantka, Matjaža, 3110 g, 52 cm. Malo ga bom morala poslati kozmetičarki , ima čisto bel nosek - tisti mini mozoljčki kot jih imajo novorojenčki, dolge prstke, popolni nohtki, da jih z manikuro ne moreš imeti take... glede na dolžino je kar malo suhcen, njegov bratec je bil več kot za pol kile težji... krn popka smo danes že pustili v porodnišnici, kar mi je super, saj mi je tisto najbolj mučno čistiti, ko me je pa strah, da ga boli, ko ga vlečem za tisto vrvico...
Brez vsakih zapletov pri meni in njemu sem danes sprosila doktorje, da so naju spustili domov (5. dan, sicer spuščajo uradno na 6. dan). Moje počutje je enkratno, veliko bolje kot po prvem CR. In tako smo doma. Končno! Starejši bratec je bil sprva malo zadržan danes, ko sta naju z očitom prišla iskat, ampak še preden smo prispeli domov, mi je poročal, kaj se bratcu dogaja zadaj v lupinici (mami, duda padla ven, mami, Tjaz kolca), doma se mu je zelo približal, ga božal, gledal kako papa pri mamici, prinese dudiko, pleničko,... Zaenkrat sem zadovoljna z njegovim odzivom, bomo še videli!
Toliko zaenkrat. Zdravnici, ki me je danes spustila ven sem obljubila, da bom počivala... Upam, da povrnejo manjkajoče strani (kaj je sploh krivo  ),da vas malo preberem za nazaj... Vsem ki še čakate, pa želim veliko mero potrpljenja (vem, kako so zoprni zadnji dnevi) in čimprej štručke v naročju! Se še beremo!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Ti si nas pa res presenetila s svojo vodo 
. Lep avatarček. Kako ste kaj?
Kako morejo posti izginiti??? In to prav nam??? Človek rata prav žalosten. Pa ravno tile, ko so se začeli porodi in končno malo dogajanja. Močno upam, da nam jih vrnejo. 
a še nikol niso vidli 
- le navadi se na solzice. Če so solze sreče, pa še toliko bolje.
