sjug
|
Še en lep dober večer skoraj iz barja! Super ste se razpisale. Glede vrtca, je pri nas nekaj podobnega. Katarina je v mešani skupini, drugi starostni, so pa nekateri otroci že stari pet let, drugi pa šele bodo štiri. Katarina je nekje vmes. V skupini je absolutno PREVEČ otrok. Mislim, da jih je skupaj 21, pa jih itak nikoli ni toliko, ker je vedno kdo bolan. V petek so celo preskočili spanje, kar se je naši super zdelo in mi je to povedala vsaj petkrat. Z veseljem bi jo dala v vrtec z manj otroki, pa je to na našem koncu nemogoče. Razen privat, kar je pa predrago. Imam ponudbo za 85.000 SIT na mesec. Kako se reče, en mal "tuuu mač" . Imajo pa letos pester program. V januarju grejo v Kranjsko goro, maja na kmete, pa na telovadbo hodijo in na izlete. Mislim glede strokovnosti, nimam pripomb. Kar si želim je to, da bi bili več zunaj. Verjetno bi bili otroci potem tudi bolj zdravi. Glede moje vsestranskosti. Khm, khm. Cucka potrebuje moja tašča. Pa mačka tudi, tako da se sama spomnim ga peljat ven samo, če mi to paše in je seveda časovno mogoče. Mi ne pade na pamet, da bi vstala ob štirih . Ja pol bi mogla pa s kurami spat že ob osmih, hkrati z otroci. Saj mogoče pa ne bi bilo slabo. Vaje za sprostitev pa potrebujem. Tibetanske vaje nadomeščajo jogo, ker je časovno manj potratno in si jih lahko privoščim praktično vsak dan, če ne gre drugače pa kar med dnevom. Najraje jih delam zjutraj v miru, kar mi uspe enkrat na 14 dni . Ker ne glede na to, kdaj vstanem, je tamal takoj pokonci, samo da dvignem ... iz postelje. Tia, ko opisuješ Demi, kako spi na tebi, je kot bi opisovala moja dva, ko sta bolna. Sedaj, ko je Katarina starejša, je redko bolna in ne leži več na meni, mali pa žal pre-pogosto. Tako v tolažbo. Vedve se kar crkljajta, ji to samo pomaga. Pa še na očkatu naj mal spi, da ne boš kot zombi. Tudi mamice moramo spati. Ravno za ta vikend smo in še imamo zabavo z vročino. Pazi to. V soboto zjutraj sem si po enem tednu spet privoščila lauf s cucotom. Pridem nazaj, gre še moj ven s cuckom, gremo v trgovino in pravi Katarina, da jo zebe. Jo potipam, roke ima ledene. Izgleda klavrno, sploh si ni podobno. Jo potipam, pa se mi je zazdelo, da je vroča. No in je zakuhala tako s suhega. Spat je šla brez večerje, ker je ni mogla dočakat, prekuhala no, zjutraj pa je bila OK. Nobene vročine več. Še sreča, ker gre v ponedeljek v vrtec. Zato pa je zakuhal Ažbe. Kuhal je ves dan, sedaj mislim, da mu je malo padla, ampak je še vedno previsoka. Bomo videli, kaj bo zjutraj. Če še jutri ne bo v redu, greva v torek k zdravniku. Ampak močno upam, da je samo prehodnega značaja in bo vse v redu. Dajem pa mu kamilico, pa homeopatsko Belladono, pa ameriški slamnik (tudi v homeopatski obliki), pa vitamine, pa Singulair jemlje (to mu je predpisala pediatrinja, je pa menda podobno kot Bronchomunal, samo da je proti virusom). Mislim, je kot kak star upokojenec s kupčkom zdravil. Sedaj grem pa pod tuš, še mal polikat, se mi ne ljubi, pa nisem nič naredila med vikendom, ker sem cartala enega ali pa drugega. Pol pa spat. Nočko.
_____________________________
Never Ever Give Up!
|