Anonimen
|
Ajetam, tako kot so ti punce prej napisale. Odločitev bo tvoja. Jaz sem po 1 letu šla h G, ki me je nato 2 leti pošiljal na razne preiskave, pol leta čakala na konzilij, potem so izvidi zastareli, pa še enkrat delat. Po 3,5 letih pacanja sem se odločila, da grem privat. O Rešu nisem vedela nič, mije pa kljub nekaterim slabim govoricam, naravnost fantastičen. Nimam nobenih slabih izkušenj z njim, četudi je bil kdaj pa kdaj osoren. Mam raje njega, njegovo osornost ter slabo voljo, ki mi je v 1 mesecu odkril vzrok neplodnosti, kot pa mojga G, ki v 3,5 letih ni nič odkril, samo lepe, sladke, prazne besede prodajal, pa je tudi zelo velik strokovnjak. Vsak ima svoje mnenje, zato se boš sama odločila, kaj ti najbolj leži in kaj najbolj rabiš. Ne samo ti, tu je vključen tudi tvoj partner. Mogoče nisi še pripravljena na IVF, sklepano iz tvojih besed, zato se lepo s partnerjem pomenita, ker postopek pomeni velik stres za oba, ne samo tebe. Se mi zdi, da včasih fantje še bolj trpijo. Kar pa morata vedet je da otrok spočet po umetni poti, ni nič drugačen kot otrok spočet po naravni poti. Drugo kar morata vedet, za nobenega ni bilo lahko stopit v postopek, noben ni bil pripravljen na to, vsi smo bili živčni, vsi prestrašeni. OBMP je prava živčna vojna, zato morata bit usklajena, se pogovarjati, se spodbujati in imeti še bolj rad. Slednje sploh ne bo tako težko, ker nas je vse to samo še bolj združilo. Me smo tu, da ti damo kak nasvet, da te tolažimo, da te spodbujamo, da se smejemo s tabo in da jokamo s tabo, da se veselimo s tabo....
|