Anonimen
|
Punce, danes sem ob prebiranju Natašinega poročilca pomislila na čas, ko smo se šele zbirale pod to temo, ko sem doma s tresočo roko držala test in trepetala za tisti dve črtici, ko sem tako zelo čakala tisti prvi pregled,...dnevi minevajo, vrstijo se pregledi, UZ....Nataša je prva omenila morfologijo....hmmm....ko odprem tale forum, kar prehitro sledijo teme "juhuhu oktober je že tu", pa potem november, ko se poslavljajo nosečke in sporočajo vesele porodne zgodbice,...in zdaj je tu že december, se bomo malo obrnile bo tu že pomlad....in....dočakale bomo tudi naš čas. A se samo meni zdi, ali ti dnevi res prehitro bežijo? Uživajte punce, še malo pa bodo sledila prva poročila o taprvih brcah . Kar pripravite se na najlepše kar lahko občutiš v nosečnosti, vsaj zame. Moje počutje se je končno izboljšalo. Včeraj sem zdržala celo čisto cel dan v norem tempu. Najprej služba, potem po našo štiriletnico, na hitro kosilo pri naši babici, časa za odhod domov ni bilo, potem smo se naštimali in že smo se zbrali na začetku naše poti, kot sem že poročala, smo šli iskat škrate z lučkami in baklami na en hrib. Bilo je čisto vrtčevsko vzdušje, škratkov sicer nismo srečali, čeprav smo jih pridno iskali, ampak na vrhu so nam vseeno nastavili presenečenje. Veselje je bilo nepopisno, ob iskricah smo zapeli še nekaj pesmic, poslušali zgodbico, obljubili škratom da bomo celo naslednje leto pridni in se počasi spustili v temi dol. Bilo je lepo, naporno, ampak moje počutje je bilo še vedno dobro. Tako da....se veselim, če bo tako ostalo in bo konec moje kronične utrujenosti. Punce lep pozdravček
|