Mačka Kvačka
|
Ja, prav imate! tudi pri nas imamo dojenčka 
Takole je bilo: Rodila sem 10 dni po PDP. Teh 10 dni je bilo res napornih, mene je že čisto vse bolelo, otroci so me spraševali, zakaj še nisem rodila, mož me je vsak dan vozil na ctg v Celje. In tam so me vsi opozarjali, da moram nazaj takoj, ko mislim, da se kaj začne, ker bom najbrž zelo hitro rodila (moj četrti porod). Pa ni in ni bilo nič.
Potem pa sem prejšnji torek zjutraj (ko je bil prekrasen sončni vzhod - vsi smo občudovali rdeče oblake - takšni so zato, ker Miklavž zakuri v peči in peče piškote) opazila krvav izcedek in začela gnjaviti moža, naj otroke hitro razvozi v vrtec in šolo, da morava pohiteti v porodnišnico. Tam sva bila okrog 8, ctg ni pokazal nobene aktivnosti, jaz tudi nisem čutila nobenh popadkov, bila pa sem 3 cm odprta. zaradi tega in ker sem bila 10 dni čez rok, me je G poslala v porodno sobo. Sledil je klistir, pa priklop na ctg, potem pa nič. Čez čas me je G prepričala, da so mi dali oksitocin, ki bi naj sprožil popadke ("umetni popadki"). Baje je maternica po večih porodih že tako izčrpana, da včasih ne zmore sama od sebe začeti popadkov. Dve uri sploh ni bilo nobenega učinka, potem pa so se končno le začeli. Bili so kar siloviti in dolgi. V veliko pomoč je bil moj mož in pa babica, s katero smo se dobro ujeli. Celo za smeh je bil čas. nekaj popadkov sem predihala na wc, potem pa nazaj v posteljo. DObila sem čito malo zdravila proti bolečinam, zardai katerega se mi je vrtelo. Ko je bilo že res hudo, so hoteli, da se obrnem na hrbet, kar je med popadki pravi izziv. Kar mižala sem zraven. Kar naenkrat sem zaslišala več glasov, malo pokukala, vsi so nekam hiteli se oblačiti in razvijati sterilne paketke. Pomislila sem, da so se tako obnašali, ko sem pri prejšnjih porodih bila na koncu, samo nisem upala pomisliti, da je zdaj konec že čisto blizu. Pa je bil :) Samo potiskala sem še. Mož mi je povedal, da je bila glavica zunaj že s prvim potiskom, pobožala sva jo, potem pa hitro še telo. Krasen občutek je bil, ko je zdrsnila iz mene moja deklica. Ampak groza, ko je bila čisto tiho. Kar ležala je mod mojimi nogami, babice in zdravnica so jo gledali. Bila je čisto modra. Prestrašena sem spraševala, če diha, če je v redu. In je zajokala, no bolj zamijavkala, kako lep glasek je to bil! Okrog vratu je imela ovito popkovino, drugače pa vse v redu. Jaz sme bila izčrpana, pa še vedno malo omotična, zato sva počakali 10 minut, preden sva se dojili. Od začetka popadkov do poroda je minilo le dve uri.
Mislim, da analgetik ni otopil samo bolečine, ampak me je prikrajšal tudi za neizmenri občutek sreče, ki sem ga čutila pri prejšnjih porodih brez zdravil. Tudi zdaj sem bila srečna, vendar na malo drugačen način.
Celo nosečnost je kazalo, da ima premajhen trebušček in da bo najbrž prelahka. Trebušček je res majhen in tudi vitke boke ima, tehtala je pa 3400g in dolga 52 cm.
Dojiva se brez težav, je pravi jedec. Zagrabi dojko in sesa, dokler se ne naje, nato brez težav podre kupček. Večino časa še spi, so bratci kar malo razočarani. Vsi bi jo radi božali in crkljali.
Čeprav je bil to moj četrti porod, sem še vedno osupla nad zmožnostmi ženskega telesa in čutim spoštovanje do njega. Zame je podarjanje življenja še vedno pravi čudež in milost, za katero sem neskončno hvaležna.
Aja, naši punčki smo dali ime Lučka.
|
Natisni
srečka nosečka 36let........To bo najin 3 otrok,dve punčki sta že doma 
Tebi, mali punčki, očku in seveda bratcom. In hvala za zelo lepo opisano izkušnjo poroda. Me veseli tudi, da si pohvalila celjsko porodnišnico, upam da jih bom čez mesec tudi jaz. 
, 3
, PDP nov.2012
! 
! 
. Skoraj ne morem verjet
