mancka
|
Evo, se javljam prej. Sem že iz porodnišnice, s , ki je pravi cukrček. Sem malo prebrala kaj ste napisale. Pač eno stvar je pa treba tukaj razumet. Oma ni niti približno dementna, je tašča bolj. Za svoja leta je res super, hodi po zelo strmih stopnicah in ko smo recimo mi sami z njo (ko tasta in tašče ni doma) se imamo kar fajn. Ona pusti nas pri miru, mi njo, skupaj spijemo kdaj kavico, jaz ji pomagam. Pač edino glede tega wc-ja se ji pa res ne da dopovedat, ker pač takšno je mišljenje starejših, da pač špara. Saj ji večkrat rečem, da naj kar spusti vodo ponoči, naj se ne boji, da bi koga s tem zbudila, ampak ona je pač od prej navajena tega, da je živela sama. V bistvu smo mi tisti, ki smo se ji vrinili v življenje, čeprav bi po mojem mišljenju bila dosti slabša kot je, če nas ne bi bilo zraven nje. Po eni strani ji pravnuka dajeta voljo do življenja, še pdp sem imela na njen 89 r.dan in sem ji rekla, ko je bila včasih togotna, da ima sedaj še razlog več, da živi. In res, oma je letos spet šla na morje, daleč v Dalmacijo za 14 dni, zdaj gre kmalu še enkrat. V bistvu z njo nimamo nobenih velikih problemov, kot pač tole s higieno, pa še to poskušam nekako na nek normalen način rešit, da ji pač povem po ovinkih, če kdaj pride do pogovora o tem. Sem ji kupila tudi vložke, ker je rekla, da ji je v plenicah prevroče, ampak ne morem pomagat dalje, če jih noče nositi. Sicer je pa bila tema res čisto druga. Po vseh komentarjih sem tudi dojela, da bo treba moje pač sprejeti takšnega kot je, pač povedati kaj je za narediti in to je to. Zdaj je pa tudi na očetovskem dopustu in je priden in res vse pomaga. Tako, da bi bil mogoče čas, da se tema s tem zaključi.
|