|
TomTaylor -> RE: Razočarana nad partnerjem (19.7.2012 19:20:30)
|
Ha! A pa misliš da ga kaj gane, če ti ploščice polagaš in pereš avto s tem trebuhom? In pol njemu tarnaš, da si utrujena....Kot prvo - nobena stvar ni tako nujna, še najmanj pa polaganje ploščic in pranje avtomobilov v visoki nosečnosti. In tipu kot je tvoj, daješ jasen znak, da pač zmoreš delat vse. Kljub nosečnosti. In ne mu potem jamrat, da si utrujena, ker on si verjetno misli: "kaj pa pereš avto, saj ti ga ni treba! ali "saj ti ni treba polagat ploščic..." in si bo mirno odprl pivo in prižgal tv (ali comp).
Zelo me spominjaš name, tvoj tip pa na mojega "tipa", s to razliko, da moj tip misli, da vse kar naredi on sam je superiorno, kar naredimo pa ostali, je pa vse šlamparija in površnost. Jz to jemljem kot vodo na svoj mlin - če nekaj noče (oz. se mu ne ljubi tisti hip, ko se jz zamislim) se lotim dela jaz. In ker se boji, da bom kaj zafušala, raje vstane in gre on naredit. Seveda njegovo delo še vedno ni opravljeno kot delo profesionalca in ima vedno pripravljen izgovor, da če bi se tega lotil na lastno pobudo, bi bil bolj natančen. Tako pa sem za njegovo nenatančnost kriva jaz, ker ga prisilim k delu. To, kar se tiče "hišniških" del.
V gospodinjstvu sva pa sicer oba taka, da imava oba rada red in čistočo, samo s to razliko, da jaz red vzdržujem vsak dan, on pa ga začne vzpostavljati, ko je že vse na glavo, zapacano, zasvinjano,....(sem opazovala ko sem bila bolna in se nisem bila sposobna pritaknit ničesar celih 14 dni). Tukaj sem ugotovila in sklenila, da se določenih stvari ne bom pritaknila pa če crknem zaradi tega. Ena od teh stvari je naprimer odnašanje smeti/papirja/bioloških odpadkov/stekla. Saj me je sram povedat, ampak včasih (zdaj poleti) nam stanovanje zaudarja, kadar zanemari to dolžnost, ampak NE! Se ne vdam. Ga sicer opomnim, da je treba odnest, ampak odnesla pa ne bom! To je njegovo delo!
Prišla je priložnost, da sem zbolela ravno v času, ko sem naprala za 5 strojev žehte, pa je bilo treba vse obesit. Pa pol posušeno zložiti po omarah, pa ločiti tisto kar je za peglanje,...pa obesiti novo in dati prat, kar je še ostalo...In to za celo familijo...Pazi, samo zaradi enega stroja perila - obesiti,posušiti,zložiti in pospraviti v omare - je bilo toliko godrnjanja, negodovanja, fantaziranj kako bi on izdelal kar eno napravo,.....Da ne govorim, da je imel dela s tem cel teden, ker se mu vmes med zlaganjem naenkrat ni več ljubilo in je napol dokončano pustil za naslednji dan...Hja, ker meni se 5 strojev perila v zgolj samo vikendu samo opere, zloži, zlika in pospravi v omare ane? Še bolj verjetno je, da to dela en čudežni škrat...No, pa sem raje to spet obrnila sebi v prid - srajce za službo mu bom že oprala in posušila, a speglat si jih bo moral kar sam.....
Sej izpadem kot en zmaj, ki mu je težko opravljat gospodinjska ali druga opravila, ampak ob dveh otrocih, ob vsej družinski administraciji, ob vrtnarjenju, beljenju,....ja, pišuka, da je pa to še najmanj, kar ima za narest za skupno dobro no! Pa če ne pomagajo ne pogovori, ne prepiri, ne pregovarjanja in ne ničesar od strokovnih pristopov...ja pol se gremo pa takole no.
Sicer pa tut midve, draga avtorica, nisva toliko perfektne in superiorne in včasih si pač morava dopovedati, da v tistem hipu, ko si zamisliva da bo neka stvar narejena, pač ne bo. In pika. In se lahko na popek mečeva pa ne bo nič bolje. Le dve ali več oseb bo slabe volje. Verjemi mi, da ga spremenila nikdar ne boš, lahko ga kvečjemu "okoli prinašaš" tako kot to delam jaz, seveda je pa pri tem treba, tako kot pri malem otroku, pazit na pohvale in vzpodbude.
Pa še en dober nasvet moje babice: obrni ga tako, da misli, da se je sam spomnil in lotil dela ter mu pri tem daj občutek, da ima vse pod kontrolo. [sm=smiley36.gif]
Pa začni čimprej delati na tem, saj ko pride drugi otrok, se boš utapljala v delu, ki si ga sama nalagaš.
In naslednjič, ko te prime jeza zaradi lenobe, si prižgi cigareto/odpri pivo/vrzi noge v luft...(beri: karkoli te spravi v tisti feeling "boli me đoka") in minilo bo.
|
|
|
|