ronja
|
IZVIRNO SPOROČILO: butt3rfly
poleg vsega bi pa bil datum odhoda ravno takrat, ko dobimo dojenčka. jaz si pa zelo želim, da bi bil mali od vsega začetka zraven, da se čimbolj navadi na novega člana, ker ga želim vključiti v to stvar v vseh pogledih.
Jaz bi otroka obdržala doma izključno zaradi navedenega razloga, da se ne bi ob veliki spremembi, ki jo prinese dojenček, počutil odrinjeno, daleč stran od mami, ki ima doma novega dojenčka.
Podpis pod Ankico, tudi sama ne bi dajala otroka stran medtem, ko ravno dobimo novega člana - takrat mora bit otrok zraven, mora prit že prvi dan pogledat bratca/sestrico (zato, da je on taprvi med sorodniki, ki vidi novorojenčka, da lahko on drugim pove, ne obratno, to je otrokom važno) in po moje je tudi fajn, če pridejo vsi skup po mamico in novorojenčka. Drugič sem bila v p. v sobi s punco, ki je rodila 3. otroka in ker še niso zamenjali avta (so ga imeli že kupljenega, samo ga je moral it še iskat ali oče še ni prestavil sedežev ali nekaj takega), se je oči 2. dan menil s starejšima otrokoma, kateri bo prišel naslednji dan z njim po mamico in bratca. Ne morete si mislit, kako je bila punčka žalostna, čeprav se ji je res potrudil lepo razložit. Pa je to malenkost v primerjavi s tem, da te takrat sploh ni zraven. Jaz bi okoli roka imela svoje otroke lepo zraven. Kar se poroda tiče, bi šla v p. bolj na koncu in za tisti čas bi že našla koga, ki mu lahko zaupam provorojenca, saj tako malo pa tudi ni zaupanjavrednih ljudi...
Kar se tiče zaupanja starim staršem z vnukom na dolgi poti itd... kar te pač skrbi, ti mi težko povemo, ker so si stari starši različni in tudi mi imamo različne tolerance - ti veš, koliko jim lahko zaupaš in kje (recimo jaz tašči popolnoma zaupam pri njej doma, ne zaupam pa ji na vikendu, ker se njej nekateri kmetijski strupi ne zdijo nevarni; svoji mami popolnoma zaupam pri njej doma, nisem pa ziher, da ne bi nikoli peljala otroka brez sedeža, ali da bi lahko normalno vozila, če bi se ji malidve zadaj drli, tako da vozi ju ona ne, tasta pa po moje to ne bi ganilo, mu tu bolj zaupam, čeprav je spet problem s sedeži, tako da ju pripeljava lepo vedno midva, pa je vse ok), verjetno pa bi enega 4 letnika babi in dedi lahko shendlala. Kar se bolezni tiče, so po moje stari starši večinoma bolj panični kot mi, tako da tu jim navadno lahko kar zaupamo. Nesreč pa ne moreš predivdet, lahko edino veš, ali bosta otroka privezovala in vozila previdno ali ne - to pa ne vem, kaka sta onadva.
Pa tudi otroci so različni. Na morju sem videla tudi zelo male, ki so bili sami z babi in dedijem na morju in so prav uživali (je pa res, da so vsi ti tudi doma živeli skup s temi babicami in dedki), mojidve sta pa pri letu in pol že pozno popoldne začeli težit za mami, kadar sta bili na celodnevnem obisku, pa ne glede na to, pri kateri babi sta bili. Zdaj pa ni problem, čeprav prespat pa še nočeta drugje. Bo počasi vse:).
Razloga, da skupaj ne greste na morje - NI. Če ti kdo reče, da je tam za dojenčka prevroče, je odgovor enostaven - ne moreš verjeti, ampak nekateri dojenčki se tudi rodijo na morju. Pa s tako malim je najbolj vseeno kje si. Vse kar potrebuje je mamina bližina in senca. To pa boste ja našli? Volk sit, koza cela (ali drugače - prvorojonec bo užival v morju, mama bo pomirjena).
Podpis. Ronja je rojena julija in avgusta, takoj, ko je minilo 6 tednov, smo takoj po najinih pregledih (dobesedno, takoj po njih, so me pobrali v zd in piči miki) šibali na morje. Imeli smo se prav fajn in mali ni bilo nič narobe, da je na morju, celo boljše je spala tam. Vedela sem, kje poiskat zdravnika, če bi bilo kaj narobe, to je pa vse, kar rabiš.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
Pa hormončki te tudi najbrž malo dajejo zaradi nosečnosti 
